PRILOGA

Med veselimi in dobrimi ljudmi se znajdemo, ko vstopimo v Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, dveh velikih mož, ki sta se z glasbo in poezijo zapisala v srca Slovencev in obogatila našo kulturo. Občina Mirna Peč, od koder sta izhajala, se jima je poklonila s sodobnim multimedijskim muzejem, ki je prirejen tudi za slepe, slabovidne in naglušne obiskovalce.

Ker je Lojze Slak velik del življenja preživel na odru, je sredi dvorane postavljen oder, na njem pa harmonika. Obiskovalci lahko nanjo zaigrajo katero od Slakovih pesmi ali pa zapojejo in vse to posnamejo za svoj video. Ob spremljavi posnetkov Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna je to res pravi »harmonika šov«.

Poletna svežina

Privlačen luknjičast vzorec daje svež poletni videz dolgemu brezrokavniku. Enako lepo se poda k bolj športnemu ali elegantnejšemu videzu. Ozek šal pa se zlahka spremeni tudi v pas.

Velikosti: 40/42, 46 in 52/54. Opisi za 46 in 52/54 so v oklepajih.

Potrebujemo: 600 g (700 oz. 800 g) modre (ali vam ljube barve) bombažne preje; kvačko št. 4,5.

Vzorci. Osnovni vzorec: število petelj je deljivo s 7 + 1 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE, končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, 11-krat ponovimo 2. in 3. vrsto, nato ponavljamo 4. in 5. vrsto. Za 3 šibične petlje, 1 verižno petljo in 3 šibične petlje uporabljamo v opisu izdelave 'šope šibičnih petelj'. Od 2.

Starejši ko smo, bolj potrebujemo varno, udobno stanovanje in primeren dostop do njega, zato bomo sčasoma v stanovanju zagotovo potrebovali večje ali manjše prilagoditve, ki nam bodo olajšale življenje. Stanovanja in hiše so lahko preveliki ter neekonomični za starejše, ki živijo sami ali v paru. Stroški ogrevanja in vzdrževanja lahko postanejo praktično nerešljiva težava.

Pri nas je bivanje v prevelikih stanovanjih in hišah pogosto, skoraj običajno. Zaradi tega se pojavljajo tudi s tem povezane težave v starosti: neekonomičnost ogrevanja, nujno potrebno vzdrževanje, neprimerna tlorisna zasnova, ovire, nevarna mesta, dotrajanost, slabša dostopnost, upokojenci imajo manj dohodkov kot prej. Ljudje pogosto nočejo niti pomisliti, da bi si življenje olajšali s selitvijo ali morebitno predelavo, raje vztrajajo, kakovost bivanja pa se slabša. To je velik problem, ki bi ga morali upoštevati tudi pri gradnji stanovanj za trg ali najem, da bi bila vsa stanovanja primerna in dostopna. Težava pa so stara stanovanja in hiše. Odločitev, da gremo iz hiše ali večjega stanovanja v manjše, je gotovo velika življenjska sprememba. Predvsem pa je priprava na samo selitev brez prave pomoči in organizacije utrujajoča in stresna, in to je ena od stvari, ki se je bojimo.

Vandramo po Sloveniji

Kraj Most na Soči nima samo mostu čez Sočo, ima tudi most čez Idrijco, tik preden se ta idrijsko-cerkljanska reka pretopi v glavno primorsko vodno žilo. V naselju Drobočnik je treba zaviti na desno na slikovito cesto na visokem levem bregu Soče, ki vijuga skozi raztegnjeno vasico Zgornji Log, v kateri živi okoli 50 ljudi. Domačije, po večini prenovljene, so razporejene po štirih rečnih terasah, med seboj ločenih s hudourniškimi grapami. Terase se dvigujejo nad prepadnimi stenami sotesk, saj je Soča vrezala v apniške plošče globoke zareze. Zgornji Log ima lepo lego in osončenost, zato mu pravijo tudi Tolminska brda. Čudovit poletni izlet!

Dobre stare viže

Kot mladenič je odraščal v vasici Vrt, že dolgo pa živi v bližnjem Starem trgu v Poljanski dolini ob Kolpi. Že ko je bil star pet let, se je navduševal nad diatonično harmoniko, ki mu jo je podarila stara mama. Starši so mu povedali, da je še med spanjem premikal prste, kot da bi zares igral. Belokranjcu Toniju Verderberju sta bila prva vzornika Lojze Slak in Avgust Stanko, ki pa ju je lahko slišal le po radiu, saj gramofona še niso imeli.

Prvič je javno nastopil v prvem razredu osnovne šole, na šolski proslavi je zaigral in zapel partizansko pesem Kdo pa so ti mladi fantje. Nekega poletnega jutra pa je zaigral pod oknom družinskega prijatelja, pisatelja Lojzeta Zupanca, ki je dopustoval pri njih. Bila je to Slakova skladba Kadar pa mim' hiš'ce grem. Nekaj časa je igral in tudi pel, potem pa se je odprlo okno in zaslišal je skoraj preroške Lojzetove besede: »Tonček, o tebi pa se bo še slišalo in pisalo.« To ga je močno prevzelo in se mu je za vedno vtisnilo v spomin. Pisateljeva žena Vida je pozneje postala Tonijeva birmanska botra.

Pokrajinski muzej Kočevje bo prihodnje leto praznoval okroglih sedemdeset let, prve znane pobude za ustanovitev muzeja pa segajo v leto 1893. Leta 1929 je bil ob pripravah na praznovanje 600. obletnice naselitve kočevskih Nemcev ustanovljen Kočevski domovinski muzej, majhen del predvojne zbirke pa je še ohranjen. Leta 1953 je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Kočevje, ki je predhodnik današnjega muzeja.

Ta v svojih zbirkah hrani številne izjemne predmete, med katerimi so jantarna ogrlica, »Hasanov plašč«, spominska knjižica Božidarja Jakca in privilegijska knjiga mesta Kočevje. Letos praznujemo tudi 550. obletnico mestnih pravic Kočevja.

Ljubitelji potepanja po slovenskih gorah imamo na voljo mrežo več kot dva tisoč planinskih poti, označenih s prepoznavno rdečo piko, skupne dolžine okoli 10.000 kilometrov. Počitek, okrepčilo in prenočevanje pa so zagotovljeni v 179 planinskih kočah s 7400 ležišči, ki so dosegljive na domala vsakih nekaj ur hoje. Tudi redko posejane hribovske kmetije rade vzamejo pod streho goste in jim postrežejo s ščepcem svojega hribovskega življenja

Biti član Planinske zveze Slovenije (PZS) ali planinskih društev pomeni prijetno družabne – in varne! – izlete, člani pa so deležni ugodnih popustov pri nastanitvah v gorah, nakupu opreme pa tudi zavarovanju za primer nesreče. Na voljo so že odlične mobilne aplikacije, ki omogočajo orientacijo tudi po gorah, a moramo se zavedati, da so to sicer dobrodošli pripomočki, ne morejo pa nadomestiti izkušenj, fizične pripravljenosti, ustrezne opreme ter zemljevide z dobro opisanimi potmi, ki so jih skrbno pripravili planinski vodniki. Priporočljivo je, da manj izkušeni planinci najamejo gorskega vodnika, ki po varnih poteh izpelje marsikatero gorsko turo, primerno in prilagojeno njihovim sposobnostim. Med priljubljenimi pohodniškimi potmi, na katerih lahko spoznavate našo deželo, izstopajo tri.

Med domačimi pripravki je soda bikarbona najučinkovitejša za krepitev rastlin. Tako bo manj škode zaradi težav, ki jih na rastlinah povzročijo glivične bolezni, pepelaste in prave plesni. Rastline pa je treba začeti krepiti že pred prvimi težavami.

Domače škropivo iz sode bikarbone pripravimo tako, da s toplo vodo zmešamo sodo bikarbono, dodamo nekaj žlic navadnega rastlinskega olja in kapljico mila ali detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešamo, pretresemo in škropimo rastline. Soda bikarbona se v topli vodi hitreje topi. Olje, ki ga dodamo vodi in sodi bikarboni, omogoča, da se pripravek ne izpere ob rahlem dežju ali močnejši jutranji rosi. Količino olja lahko v suhem vremenu zmanjšamo za polovico. Milo ali detergent za pomivanje posode omogočata, da se olje razporedi po celotnem pripravku in ne plava na površini.