NAŠ POGOVOR

Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.

Drage bralke, želimo vam vesel materinski dan!

Uredništvo 

Mama

Mama je zmeraj
na tvoji strani,
tudi če nimaš prav,
te brani.

Pomaga ti iz zadrege
in vse napravi zate,
saj mama zares
verjame vate.

Lepo je, da ima tudi
mama mamo,
da kdaj nasloni
glavo na njeno ramo.

Ni večjega bogastva
na tem planetu,
kot je ljubezen v srcih
vseh mam na svetu.
(Feri Lainšček) 

 V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da dobro ustno zdravje pripomore k boljšemu splošnemu zdravju in podaljšuje življenje. Povezanost ustnega in splošnega zdravja se kaže v obeh smereh. Nekatere sistemske bolezni se s svojimi simptomi in znaki najprej izrazijo v ustni votlini. Velja tudi obratno, saj zdravje ustne votline vpliva tudi na nekatera druga bolezenska stanja.

Ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki bo 20. marca, bodo člani zbornice ta teden v domovih za starejše občane izvajali delavnice ustne higiene. Potekale bodo v Črnučah, Bežigradu, Medvodah, Notranjih Goricah in Šiški ter na Bokalcah, Koleziji in Taboru.

 Pred jutrišnjim svetovnim dnevom pravic potrošnikov Evropski potrošniški center (EPC) Slovenija in Sektor za varstvo potrošnikov na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport opozarjata na varstvo podatkov in preverjanje identitete pri spletnih nakupih.

Številna podjetja, običajno v finančnem sektorju, s področja bančništva, spletne prodaje in ponudniki telekomunikacijskih storitev. izvajajo postopke »poznavanja svojih strank« (PSS), s katerimi preverijo identiteto svojih potrošnikov pred dokončanjem spletnih transakcij. Najpogosteje gre za dvojno preverjanje pristnosti, postopke za elektronsko identifikacijo in digitalni podpis. Čeprav je s PSS mogoče preprečiti goljufije, morajo podjetja zagotoviti, da zbirajo podatke pošteno, pregledno in skladno s predpisi GDPR.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sporoča, da bo v sodelovanju s nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja (DRV) organiziral mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v torek, 8. aprila in v sredo, 9. aprila 2025 v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom nemške pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Nemčiji in potrebujejo informacije o nemški pokojnini, bo trajalo od 9. do 17. ure.

 Ledvice so organ, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrbijo za ravnovesje tekočin, elektrolitov, za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa in še za mnogo več. Zdravje ledvic je ključno za celotno telo, zato je zelo pomembno, da preverite, v kakšnem stanju so. K temu vabi tudi letošnji Svetovni dan ledvic, ki bo 13. marca in nosi slogan: »BREZ LEDVIC SI FUL DRUGAČEN – ali si prepričan, da so tvoje ledvice OK?«

Bolniki z ledvičnimi boleznimi imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot njihovi vrstniki, pogosteje in prej zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, kot so možganska kap ali srčni infarkt, in pogosteje zbolijo za malignimi boleznimi ter težkimi okužbami. Več kot deset odstotkov ljudi pri nas že ima kronično ledvično bolezen (KLB), ki dolgo poteka prikrito in do takrat, ko jo odkrijejo. že naredi veliko škode v telesu. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravniki z zdravili upočasnijo njeno napredovanje in preprečijo dokončno odpoved ledvic - če je le pravočasno odkrita. Za preiskavo se dogovorite pri osebnem zdravniku ali se odzovite na povabilo na pregled v referenčni ambulanti, kjer bodo letos pričeli s ciljanim iskanjem ledvičnih bolezni.

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA od 11. do 14. marca prireja Teden možganov, ki letos poteka pod naslovom Metamorfoze. Na predavanjih, delavnicah in kinematografskih predstavah se udeleženci posvečajo razvojnim mejnikom, učenju ter ohranjanju veščin in spretnosti, spreminjanju navad ter tudi kognitivnemu upadu in spopadanju z izzivi starosti.

V torek so predavanja namenjena raziskovanju psihološkega razvoja otrok in mladostnikov pod vplivom digitalne tehnologije in pomanjkanja spanja. V sredo, 12. marca, bodo obeležili 10. slovenski dan možganov. Prvič bodo na nevroznanstvenem turnirju pokazali družabno igro, ki so jo v društvu SiNAPSA oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. Brezplačni komplet igre in knjižice lahko naročite na spletišču zdravaglava.si

AKTUALNO

Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.

Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.

ZDRAVA PREHRANA

Narava bo vsak čas ozelenela. Zelena je barva klorofila, ki obarva liste. Če vemo, da nam narava vedno dá, kar tedaj potrebujemo, potem so klorofil in grenčine spomladi kot nalašč za razstrupljanje in čiščenje našega organizma. Najprej ozelenijo divje grenke rastline: regrat, krompirjevka, cikorija, rman, trpotec, beluši, koprive, marjetice, trobentice in druge pomladne cvetlice.

Skupna značilnost vseh grenčin je, da spodbujajo izločanje prebavnih sokov želodca in trebušne slinavke. Poveča se peristaltika ali ritmično gibanje črevesja, a čas delovanja prebavnih sokov se ne skrajša, zato je prebava hrane temeljitejša. Grenčine okrepijo čiščenje telesa vseh strupenih snovi iz jeter in pospešijo izločanje žolča za lažjo prebavo maščob. Uravnajo nastajanje seča, s čimer čistijo ledvice, odplavljajo sečno kislino iz sklepov in preprečujejo protin oziroma putiko. Grenčine tudi čistijo kri ter pomagajo srcu in krvnim žilam. Vse to pa pomaga telesu, da dela s polno močjo in ni nikoli utrujeno.

Veliko govorimo o ženski menopavzi, ki označuje konec rodne dobe. Toda vse več razprav poteka okrog andropavze, ki je nekakšna moška mena. To seveda ni tabu tema, čeprav o njej do zdaj v javnosti niso veliko govorili.

Beseda andropavza je grškega izvora, saj andros pomeni moški, pausis pa konec nečesa. Dobesedno označuje postopen upad moškega spolnega hormona testosterona. Svetovna zdravstvena organizacija potrjuje, da raven moških spolnih hormonov s starostjo postopno upada. V londonskih medicinskih krogih so jo prvič opisali že ob koncu 18. stoletja, a šele v prejšnjem stoletju so jo začeli znanstveno raziskovati.

Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.

ZDRAVJE

Kako pomembno je debelo črevo, se navadno zavemo šele tedaj, ko nastopijo težave: pogoste driske, zaprtje ali izmenjaje oboje, če krvavimo pri odvajanju blata itd. V debelem črevesju se lahko razvije tudi rak. Pogostejši je pri ljudeh, ki so starejši od petdeset let in imajo raka debelega črevesa in danke v družini.

Naj omenim, da marsikateri zaradi tega raka prezgodaj umrejo, ker jim je nerodno zaupati zdravniku, da imajo kri v blatu ali imajo težave pri veliki potrebi, čeprav je že dolgo znano, da je tudi od rednega prebavljanja in izločanja odvisna kakovost življenja. Zato smo se o kolonoskopiji, tem pomembnem diagnostičnem postopku, pri katerem zdravnik notranjost debelega črevesa (kolona) pregleda z uporabo dolge in gibljive cevi z osvetljeno kamero na koncu, imenovane kolonoskop, pogovarjali z mag. Manfredom Mervicem, dr. med.