NAŠ POGOVOR

Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v Slovenskem društvu Hospic. Nevladna, neprofitna humanitarna in prostovoljska organizacija si predvsem prizadeva za to, da bi ljudje živeli in umirali dostojanstveno. »Želimo oblikovati sočutnejšo družbo, v kateri se nikomur ne bo treba bati smrti. A za to smo odgovorni vsi, od vsakega posameznika je odvisno, kako se bomo starali in kako bomo umirali,« pravi predsednica društva Renata Jakob Roban.

 V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe.

Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

ZDRAVJE

Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja, so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša. V razvitih državah v povprečju živimo že dlje od 85 let. Vzroki za našo dolgoživost so štirje: večja higiena, antibiotiki, pestrejša prehrana in cepljenje, ki nas ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi. In to že od otroških let naprej.

Zelo pomembno je tudi cepljenje v tretjem življenjskem obdobju, torej po 65. letu, saj pomembno zmanjšuje obolevnost in nam pomaga ohranjati dobro zdravje, meni dr. Andrea Zorman, dr. med., specialistka pediatrije na Oddelku za pripravljenost in odzivanje na nalezljive bolezni Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. »Cepljenje je postopek, s katerim pridobimo odpornost proti bolezni tako, da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali samo njihove sestavine ali pa navodilo za...

Prehrana

Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...

Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.

 V Ljubljani, Medvodah, Škofljici in Brezovici se je začela zbiralna akcija hladilno-zamrzovalnih naprav. Organizira jo družba Zeos v sodelovanju z javnim podjetjem Voka Snaga, z njo pa želijo preprečiti nepravilno odlaganje aparatov ter občanom omogočiti njihovo enostavno oddajo.

Akcija Kam s tastarim bo trajala od 3. do 28. novembra, vsak delovni dan med 11. in 17. uro pa lahko pripeljete aparat na eno od 20 lokacij  v Mestni občini Ljubljana ter v občinah Medvode, Škofljica in Brezovica. Na vsaki lokaciji, najdete jih na povezavi  https://www.zeos.si/dogodki/kam-s-tastarim/ bo postavljen premični kontejner z informatorjem, ki vam bo v pomoč pri oddajanju aparatov. Zbirajo vso staro hladilno in zamrzovalno opremo, vključno z napravami, ki za delovanje uporabljajo hladilne tekočine. Mednje spadajo hladilniki in zamrzovalniki, aparati za hlajenje pijač ali hrane, ki samodejno izdajajo hladne izdelke, klimatske naprave, razvlažilniki zraka, toplotne črpalke in oljni radiatorji ter druga grelna oprema, ki deluje na principu toplotne izmenjave.

 Čeprav se poraba zadnja leta manjša, Slovenci v spomin na rajne še vedno prižgemo okoli 13 do 15 milijonov sveč na leto.

Večji porabniki parafinskih sveč ali sveč iz voska so le še Hrvati in Poljaki. Pri nas se sicer povečuje uporaba elektronskih in solarnih sveč, ki pa niso tako zelo okolju prijazne, kot mislimo, saj jih je težko reciklirati.  Na grobovih se pojavljajo tudi poslikani kamenčki in "trajne" sveče, narejene iz lesa, kamna ali drugih materialov.

Pokojnim se lahko poklonimo še na drugačen način: z dobrodelnim prispevkom. Fundacija Svečka je dobrodelno društvo, ki že od leta 2009 organizira ekološko – humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Iz Zasavja se je uspešno širila po drugih krajih. Letošnja, že 17. akcija, poteka pod geslom: Spomin ne gori, spomin živi. Zagotovo ste opazili stojnice, ki jih postavljajo prostovoljci pred nekaterimi pokopališči pred novembrskimi prazniki. Na njih osveščajo o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in priporočajo ljudem, naj kupijo kakšno svečo manj, denar pa podarijo v dobrodelne namene. Poudarjajo namreč, naj pomagamo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo. V zameno za donacijo prejmejo ekološko zastavico sočutja, poslikan kamenček ali leseno »svečko«. Organizatorji akcije zbrana sredstva namenijo za medicinske pripomočke in zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. 

Združenje bank Slovenije opozarja na povečano število poskusov in uspešnih spletnih goljufij (t. i. phishing napadov), v katerih se goljufi lažno predstavljajo v imenu različnih ponudnikov bančnih storitev in poskušajo pridobiti osebne ali občutljive podatke uporabnikov elektronskega bančništva. Uporabnike pozivajo k previdnosti.

Goljufi uporabnikom pošiljajo elektronska in sms-sporočila ali jih kličejo po telefonu, pri tem pa jih pozivajo k vnosu osebnih podatkov, številk certifikatov, pin-kod ali omogočanju oddaljenega dostopa do računalnika oz. telefona, so pojasnili v združenju bank. Sporočila pogosto vsebujejo povezave do lažnih spletnih strani, ki posnemajo videz uradnih spletnih mest bank ali drugih sicer zaupanja vrednih ponudnikov bančnih storitev.

 V soboto obeležujemo svetovni dan opere. Na 25. oktober sta se namreč rodila svetovno znana skladatelja Georges Bizet, avtor Carmen in še drugih oper, in Johann Strauss ml., ki je med drugim znan po opereti Netopir.

Ob tem naj spomnimo, da imamo svojo operno zgodovino tudi pri nas  – kot zadnji se je na listo opernih del vpisal operni muzikal Kette v produkciji Zavoda Novo mesto. Gledališča so bila od nekdaj značilna predvsem za večja in bogatejša mesta, operna gledališča pa so praviloma rezervirana za nacionalna središča in pogosto sledijo nekakšnemu nacionalnemu interesu – toda direktor zavoda  Aleš Makovac meni, da je lahko tudi drugače in to potrjuje z njihovimi glasbenimi dogodki.

Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli soglasje, kljub temu Delavska koalicija napoveduje referendum. Če reforma ne bo uspela, bodo naslednja pogajanja v precej slabših razmerah in tudi ukrepi bodo bolj boleči, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, kjer delovno aktivni prispevajo za pokojnine. Zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe je vse manj zavarovancev in vse več upokojencev, zato je reforma nujna. Vendar kljub postopnemu podaljševanju upokojitvene starosti minister meni, da prinaša za sedanje in bodoče upokojence veliko dobrega, predvsem pa stabilen, pravičen in varen pokojninski sistem.

Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.

Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so...

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.

Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.