NAŠ POGOVOR

Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja –z glavnimi novostmi od 1. julija naprej – in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice, zatrjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem dodaja, da gre pravzaprav za nov steber socialne države. »Dolgotrajna oskrba je nova samostojna pravica, ki bo izboljšala življenje mnogih ljudi – tako tistih, ki potrebujejo pomoč, kot njihovih svojcev. Ne ustrašimo se teh sprememb, saj jih nujno potrebujemo, le tako lahko zagotovimo pogoje za dostojno starost vseh nas.«

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij.

Dvodnevni dogodek že petič  organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) ob sodelovanju Mladinskega sveta RS. To je priložnost, da vsi tisti, ki niso člani društev spoznajo, s čim vse si znajo upokojenci zapolniti čas: da se ukvarjajo s prostovoljstvom, hodijo na pohode, letovanja, izlete, se ukvarjajo z najrazličnejšimi športi, pojejo v raznih pevskih in gledaliških skupinah, pišejo pesmi in prozo, slikajo, ustvarjajo kiparska dela, mojstrske fotografije in čudovita ročna dela. Med njimi je tudi veliko izkušenih rokodelcev in rokodelk.

Zdravje 

Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Sistem za robotsko kirurgijo so v Splošni bolnišnici (SB) Celje imeli že pred 15 leti, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa so prvo operacijo s pomočjo robota izvedli leta 2018. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi, tretjino abdominalni kirurgi. Prednosti za bolnike so v primerjavi zlasti s klasičnimi in tudi laparoskopskimi operacijami velike. Dolgoročno gledano ima koristi tudi zdravstvena blagajna.

PREHRANA

Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in obrambni plašč našega telesa, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi, vdorom škodljivih snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne vlage. Skoznjo izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

 Za zaščito pred poletnim soncem je odgovorna predvsem zgornja plast, povrhnjica. V nasprotju s pričakovanji smo manj občutljivi za mraz kot za vročino, saj imamo šestkrat več čutnic za vročino. Pigment v koži je naravna zaščita pred sončnimi žarki. Pod vplivom teh se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in jo nekoliko varuje pred opeklinami. Hkrati spodbuja nastajanje imunske zaščite pred okužbami. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se povečata napetost in prožnost kože. Pri opeklinah kože, tudi če jih povzroči sonce, pa se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože zelo nevarne.

 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok prirejata v petek, 6. junija  že 22. slovenski dan vrtnic.

Že zjutraj se lahko sprehodite po parku in posnamete čudovite fotografije, od 10. do 13. ure bodo potekali vodeni ogledi vrta (vodili jih bodo Matjaž Mastnak, Breda Čopi in Irena Kodele); po 14. uri pa si lahko ogledate celoten park z vlakcem. Popoldne boste lahko prisluhnili strokovnim nasvetom o vzgoji vrtnic, odkrivali parfume z vonjem vrtnic, glasovali za najlepšo vrtnico in uživali ob glasbi in kulinariki. Ob 19. bo sledil uradni del programa z razglasitvijo najlepše vrtnice,

 Glasbenike dixieland banda Ljubljanske korenine ste pobližje spoznali v februarski Vzajemnosti. Zdaj jih lahko tudi slišite, saj pripravljajo večji koncert. S pestrim naborom skladb bodo nastopili 6. junija 2025 ob 19.30 v kulturnem domu v Črnučah.

Vstopnine ni, bo pa zato obilo dobre glasbe. Lepo vabljeni!

 Pri majski plači bodo zaposleni, ki skrbijo za osebe z demenco ter osebe z duševno, telesno ali senzorno motnjo v socialnovarstvenih zavodih prvič prejeli tudi dodatek v višini 12 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Dodatek naj bi prejemalo približno 8.000 zaposlenih v socialni oskrbi in zdravstvu. Kot je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, jim s tem priznavajo zahtevnost, strokovnost in pomen dela, ki ga opravljajo z ljudmi z demenco in drugimi ranljivimi skupinami. Gre za delo, ki poleg znanja in izkušenj, zahteva empatijo, potrpežljivost in veliko mero predanosti – in zato je prav, da je tudi ustrezno ovrednoteno. Ob tem pa po mnenju ministra ta ukrep dolgoročno krepi tudi stabilnost in kakovost oskrbe, motivira zaposlene  ter daje večjo privlačnost poklicu, ki ima ključno vlogo v starajoči se družbi.

NAŠ POGOVOR

Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.

ZDRAVJE

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot 17.000 moških s to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli okoli 1600. Običajno se razvija počasi, znaki pa se žal največkrat pojavijo šele v napredovali fazi. Na srečo pa spada med bolezni z dobrim preživetjem.

Kot je pojasnila mag. Janka Čarman, dr. med., ki je specialistka za tovrstnega raka in je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, najpogosteje zbolijo moški med 60. in 75. letom. Takoj doda še spodbuden podatek, da je petletno preživetje skoraj 94-odstotno.

PREHRANA

Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju. Poudariti je treba, da hrana ni zdravilo zoper strdke, kot jih pozna medicina. Ta se srečuje z akutnim stanjem, ki ga je treba zdraviti z zdravili. Hrana deluje preprečevalno in varovalno, a je tudi v pomoč po medicinskem zdravljenju.

Danes imamo znanstvene potrditve, da čebula in česen ovirata lepljenje trombocitov, raztapljata strdke in onemogočata koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Česen vsebuje ahoen, ki zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Obe vrsti čebulnic znižujeta raven skupnega holesterola in zvišujeta holesterol HDL. Znižujeta krvni tlak, ker njuna aktivna snov adenozin sprošča gladke mišice krvnih žil, ki se posledično razširijo. Adenozin hkrati ureja srčni ritem.