NAŠ POGOVOR

O morju, iskanju univerzalne ljubezni, pomorskem pravu in politiki, katere del je bil nekoč, pa o žlahtnih ljudeh, ki mu poleg družine veliko pomenijo, in o njegovih knjigah, še zlasti o Svetilniku in Potopu, sva se pogovarjala s prof. dr. dr. h. c. Markom Pavliho, mednarodno priznanim pravnikom, profesorjem na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in dobitnikom številnih priznanj doma in v tujini. Kljub zavidljivim dosežkom – ali pa prav zato – se je v svoji karieri srečeval tudi s padci in pobiranji. Izdal je blizu 50 strokovnih in esejističnih knjig, vse bolj pa se posveča pisanju leposlovja. Na podlagisvojih izkušenj želi odpirati nove poglede v boljšo družbo in srečnejši svet.

Humanitarno društvo Pravo za vse vsak prvi ponedeljek izvaja brezplačno pravno svetovanje v Mestni hiši v Ljubljani .

ZDRAVJE 

Nespečnost je zdravstveni problem, ki prizadene na milijone ljudi po svetu. Skrb vzbujajoč je podatek, da slabo spijo že deklice in dečki v osnovni šoli. O nespečnosti govorimo takrat, ko ne moremo zaspati, ko se ponoči zbujamo in ne moremo zaspati nazaj ali pa se zbudimo prezgodaj. Vse to povzroča utrujenost, razdražljivost, slabo koncentracijo in na splošno slabšo kakovost življenja. 

Medtem ko se uradna medicina zateka k pomirjevalom, se naturopatija loteva problema drugače. »Za naturopata niso pomembni znaki in simptomi, ampak vedno gleda na človeka kot celoto in upošteva vse: od stresa do hormonskih neravnovesij, prehranskih pomanjkljivosti in življenjskega sloga. Da bi posamezniku povrnili naravni ritem spanja na varen način, uporabljamo individualni pristop, naravne terapevtske pristope in zdravilno moč narave. Nespečnost je za nas sporočilo telesa, da nekaj ni v ravnovesju,« pravi naturopatinja Simona Domjan iz Naturopatskega centra Sante Vital iz Radencev.

 PREHRANA

Ob besedi bakterija se marsikdo zgrozi. Pri tem ima seveda v mislih tiste, ki povzročajo hude bolezni, tudi kužne. Toda bakterije so del mikroorganizmov, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Znanstveniki so prepričani, da so bile bakterije ena od prvih oblik življenja na Zemlji pred nekako štirimi milijoni let. Še danes so nujne za obstoj življenja in so prisotne povsod.

Če vemo, da je ravnovesje krovni zakon vesolja, potem mora biti vse, kar življenje določa, v ravnovesju. To velja za vse sisteme in organe našega telesa, tudi za prebavo. Pri prebavi pa nam odločno pomagajo dobre bakterije. Pridobimo in okrepimo jih s hrano, uživanjem fermentiranih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, probiotični jogurt, kefir, kislo mleko, kislega zelja in repe ter tudi razne vložene skisane zelenjave. Kdor prisega na eksotiko, lahko uživa fermentirano kombučo, kimchi ali fermentirano sojo. 

 Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca julija na ogled zunanja razstava Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija.

Pripravili so jo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer je eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev delal 20 let kot risar in restavrator. Tako je bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala njegov slikarski opus pa tudi razglednice. Na panojih so povečane razglednice iz zbirke zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Najstarejša je iz leta 1903, na ogled so tudi serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo...

Z današnjim dnem se je začela uporabljati novela o dolgotrajni oskrbi na domu, ki zajema pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in določeno zdravstveno nego, pa tudi e-oskrbo in storitve za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapijo in delovno terapijo. Prav tako uvaja možnost statusa oskrbovalec družinskega člana tudi za upokojence. Tisti, ki se bodo za to odločili in seveda ustrezajo pogojem, bodo prejemali 1,2-kratnik minimalne plače (ali 1,8-kratnik za dve osebi) in hkrati ohranili 40-odstotkov zajamčene pokojnine. 

Spomini na letošnje že 19. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ki smo ga imeli v začetku tega meseca v Njivicah na Krku, je še živ. Na otok Krk smo se pripeljali s petimi avtobusi iz vseh koncev Slovenije. Za organizacijo letovanja je tudi tokrat zgledno poskrbela Turistična agencija Kompas. Na poti smo si ogledali Rovinj, eno najlepših istrskih mest, v Njivicah, kjer smo bivali v hotelu Aminess Magal, pa smo vsak večer imeli kviz, kjer se je v splošnem znanju pomerilo več ekip oziroma omizij, predvsem prva dva večera pa smo tudi veliko plesali. Zjutraj smo telovadili, potem pa smo se odpravili na izlet.

NAŠ POGOVOR

Zakon o dolgotrajni oskrbi se postopno uveljavlja –z glavnimi novostmi od 1. julija naprej – in zagotavlja, da bodo ljudje z enakimi potrebami imeli enake pravice, zatrjuje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem dodaja, da gre pravzaprav za nov steber socialne države. »Dolgotrajna oskrba je nova samostojna pravica, ki bo izboljšala življenje mnogih ljudi – tako tistih, ki potrebujejo pomoč, kot njihovih svojcev. Ne ustrašimo se teh sprememb, saj jih nujno potrebujemo, le tako lahko zagotovimo pogoje za dostojno starost vseh nas.«

Zdravje 

Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Sistem za robotsko kirurgijo so v Splošni bolnišnici (SB) Celje imeli že pred 15 leti, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa so prvo operacijo s pomočjo robota izvedli leta 2018. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi, tretjino abdominalni kirurgi. Prednosti za bolnike so v primerjavi zlasti s klasičnimi in tudi laparoskopskimi operacijami velike. Dolgoročno gledano ima koristi tudi zdravstvena blagajna.

PREHRANA

Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in obrambni plašč našega telesa, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi, vdorom škodljivih snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne vlage. Skoznjo izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

 Za zaščito pred poletnim soncem je odgovorna predvsem zgornja plast, povrhnjica. V nasprotju s pričakovanji smo manj občutljivi za mraz kot za vročino, saj imamo šestkrat več čutnic za vročino. Pigment v koži je naravna zaščita pred sončnimi žarki. Pod vplivom teh se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in jo nekoliko varuje pred opeklinami. Hkrati spodbuja nastajanje imunske zaščite pred okužbami. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se povečata napetost in prožnost kože. Pri opeklinah kože, tudi če jih povzroči sonce, pa se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože zelo nevarne.

NAŠ POGOVOR

Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.

ZDRAVJE

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot 17.000 moških s to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli okoli 1600. Običajno se razvija počasi, znaki pa se žal največkrat pojavijo šele v napredovali fazi. Na srečo pa spada med bolezni z dobrim preživetjem.

Kot je pojasnila mag. Janka Čarman, dr. med., ki je specialistka za tovrstnega raka in je zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, najpogosteje zbolijo moški med 60. in 75. letom. Takoj doda še spodbuden podatek, da je petletno preživetje skoraj 94-odstotno.

PREHRANA

Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju. Poudariti je treba, da hrana ni zdravilo zoper strdke, kot jih pozna medicina. Ta se srečuje z akutnim stanjem, ki ga je treba zdraviti z zdravili. Hrana deluje preprečevalno in varovalno, a je tudi v pomoč po medicinskem zdravljenju.

Danes imamo znanstvene potrditve, da čebula in česen ovirata lepljenje trombocitov, raztapljata strdke in onemogočata koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Česen vsebuje ahoen, ki zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Obe vrsti čebulnic znižujeta raven skupnega holesterola in zvišujeta holesterol HDL. Znižujeta krvni tlak, ker njuna aktivna snov adenozin sprošča gladke mišice krvnih žil, ki se posledično razširijo. Adenozin hkrati ureja srčni ritem.