NAŠ POGOVOR

Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji marsikateri smejali, češ, kaj se vendar gre, saj ta stari novega znanja sploh ne bodo več potrebovali. Danes, štirideset let kasneje, pa tisoče starejših študentk in študentov pravi, da se čedalje bolj zavedajo, da je treba vse življenje, še posebej pa v zrelih letih, skrbeti za dušo, telo in možgane. Ugotavljajo namreč, da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) tudi najboljše naravno zdravilo zoper brezciljnost, nevključenost v družbo, zoper vse, česar je navadno v starosti manj: manj priložnosti, manj prijateljev, manj moči, manj zanimanj, manj spomina in manj ciljev.

 V Strunjanu bodo od 15. do 17. novembra 2024 potekali že tradicionalni dnevi kakijev, že enaindvajsetič zapored. Pri domačih pridelovalcih boste lahko kupili sveže ali v obliki različnih kulinaričnih dobrot ter še druge pridelke.

Organizator Turistično društvo Solinar Strunjan pripravlja pester spremljevalni program od vodenega ogleda solin in ogleda razstave Park morja v centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan ter predstavitve solinarske družine iz Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran do predavanj o pridelavi in uporabi kakija in glasbenih nastopov. Pripravili bodo že tradicionalno tekmovanje za največji strunjanski kaki, v nedeljo pa se bo ob 12. uri začelo srečanje harmonikarjev. 

 Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je skupaj s Sindikatom upokojencev Slovenije (SUS) opozorila na probleme, ki tarejo slovenske upokojence.

Kot je na novinarsko konferenci dejala predsednica Zdus Zdenka Jan, se mnogim starejšim v naši družbi ne godi dobro. Koalicijski dogovor starejših ne upošteva, zatika se že pri zagotavljanju osnovnih pravic zapisanih v ustavi. Zato je ponovno poudarila, da se zavzemajo za ustanovitev urada za starejše ali pa vsaj zagovornika starejših.

Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno in socialno varstvo pri Zdusu, je poudarila nestrinjanje z določbami zakona za dolgotrajno oskrbo, ki predvideva, da bi upokojenci od julija 2025 plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnin, delodajalci in delojemalci pa od bruto plač. Poseganje v neto izplačane pokojnine, kot ga določa sistemski zakon, v Zdusu vidijo kot vdor v pokojninski sistem. Če vlada določila ne bo spremenila bodo sprožili ustavni spor, je dodala. Povedala je še, da so ministrstvu za zdravje posredovali številne pripombe na zakon o zdravstveni dejavnosti. Zlasti se ne strinjajo s tem, da se lahko zdravstvene storitve izvajajo tudi na tržni način, kar odpira vrata privatizaciji. Prepričani so, da morajo za vse izvajalce, tudi koncesionarje, veljati isti kriteriji in da je treba krepiti javnozdravstveno mrežo.

Svetovni dan diabetesa, ki ga obeležujemo 14. novembra, je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Naj vas spodbudi za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Na svetu živi že blizu 600 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar to bolezen uvršča med tiste, ki pomenijo največje zdravstveno breme in brez odločnejših ukrepov se pričakuje, da se bo delež obolelih v prihodnjih letih le še povečeval. Diabetes je povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo, ledvično odpovedjo in amputacijami nog, če je prepozno odkrit in slabo zdravljen. Mednarodno združenje za diabetes opozarja, da približno polovica ljudi, ki ima diabetesom, ni diagnosticirana in ti so med najbolj ogroženimi.

 Praznični projekt Mala pozornost za veliko veselje bo potekal tudi letos, že deveto leto zapored. Cilj je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč stanovalcev v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Predvsem bodo pošte veseli tisti, ki nimajo svojcev, pogostih obiskov ali pa v njihovih nabiralnikih pristanejo le položnice in reklame.

Pobudnica projekta Ana Petrič vas vabi, da napišete kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Lahko pripravite več voščil naenkrat ali pa se za skupno akcijo dogovorite v društvu, bralni, rokodelski ali telovadni skupini oziroma k izdelovanju voščilnic povabite svoje vnuke. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno, osebno, napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Voščila pošljite do 3. decembra 2024 na naslov »Mala pozornost za veliko veselje« – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, na hrbtno stran pa lahko napišete svoje podatke, mogoče vam kdo odpiše. Vsa praznična pisma in voščila bodo pregledali in jih z dopisom ter zahvalo za razdeljevalce in obvestilom za prejemnike posredovali starejšim po vsej Sloveniji.

 V Sloveniji za rakom prostate zboli vsak 4. moški po 50. letu, zato je nujno, da se udeležujejo preventivnih pregledov in čim prej odkrijejo morebitno bolezen.

Moške nad 50 let zdaj k preventivnim pregledom za raka prostate spodbujajo štirje nekdanji športniki. Društvo Onkoman je z agencijo Futura DDB namreč pripravilo kampanjo Ostani v tekmi. "Vsak moški ima priljubljen šport in klub, za katerega navija. Da lahko navijamo, moramo biti zdravi, zato so športniki ambasadorji letos pomagali povečati ozaveščenost o tej pomembni temi," je pojasnil predsednik društva Onkoman Matej Pečovnik.

Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) je na člane državnega zbora, ki bodo prihodnji teden odločali o letnem dodatku za upokojenke  in upokojence v letu 2025 naslovil pobudo o spremembi načina izplačevanja.

 V javnem pozivu so vnovič opozorili na nespoštovanje sistemskega zakona ZPIZ-2, ki v 95 členu določa, da se letni dodatek izplača v dveh različnih zneskih. "Višjega naj bi prejeli uživalci pokojnin, ki so nižje od zneska 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove veljavne v mesecu izplačila, nižji znesek pa vsi drugi. Po predlogu proračunskih dokumentov pa naj bi upokojenci leta 2025 zopet prejeli letni dodatek v petih razredih v zneskih 465, 325, 265, 215 in 155 evrov. Kar pomeni, da se je dodatek glede na lansko leto zvišal le za 5 evrov.

Zdravje

Bolečina je bio-psiho-socialni fenomen, je čutna in čustvena izkušnja, ki jo vsak človek doživlja po svoje. Akutne bolečine (glavoboli, bolečine po poškodbi, operaciji …) prej ali slej izginejo, trdovratne kronične bolečine, ki zaradi degenerativnih sprememb pogosto pestijo starejše, pa ne izginejo, vendar jih je mogoče blažiti.

O sprejemanju in obvladovanju bolečine smo se pogovarjali z anesteziologinjo prim. doc. dr. Neli Vintar,  zdravnico, raziskovalko in pisateljico. Zaposlena je v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok in deluje na dveh lokacijah, in sicer v glavni stavbi UKC in na Oddelku za terapijo bolečine v protibolečinski ambulanti v Bolnišnici dr. Petra Držaja. »V bolečino je vtkano celotno življenje posameznika – travme iz otroštva, slabe izkušnje v šoli, izguba ljubljene osebe, različni strahovi,...

Spoštovane bralke in bralci, kot ste verjetno že opazili, je pred vami naša spletna stran v novi podobi.
Prenovili smo jo v želji, da bo bolj pregledna in berljiva.

Še naprej boste lahko prebirali vaše priljubljene rubrike. Vsebino v zavihku Koristne informacije pa smo osvežili in dopolnili. Tam najdete kontaktne podatke nevladnih in humanitarnih organizacij, varuhov pacientovih pravic in številnih društev, predvsem društev bolnikov, ki so lahko v pomoč, ko zbolimo ali nekoga negujemo, območnih enot Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centrov za socialno delo, izvajalcev dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu ter ponudnike različnih tehničnih rešitev.
Za vas smo pripravili še eno novost, in sicer bo poslej na voljo tudi elektronska naročnina na Vzajemnost v PDF obliki. Polletna naročnina bo 13 evrov, celoletna 26 evrov. Če želite revijo prejemati v elektronski obliki, kliknite na naročilnico na desni strani in vpišite svoje podatke.
Naročniki tiskane revije bodo še naprej lahko dostopali do vseh vsebin na spletni strani ob zaprosilu za posebno kodo.
Vabljeni k prebiranju Vzajemnosti na papirju in spletu.

NAŠ POGOVOR

Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.

Zdravje 

Bolezni srca in ožilja so v razvitem svetu še vedno vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Zato je redno spremljanje zdravstvenega stanja zelo pomembno, da vemo, kdaj se je neka sprememba v zdravju zgodila, kako dolgo traja in kako hitro napreduje.

Različne zdravstvene in preventivne meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja lahko opravite tudi v Posvetovalnici za srce v Ljubljani, ki že četrt stoletja deluje v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Tu dobite strokoven nasvet, hkrati pa prijazen in sočuten pogovor, koristne informacije, spodbude ali pohvale za napredek pri izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Nabor preventivnih zdravstvenih meritev se širi, zato ni odveč kratka razlaga, kaj določena pomeni.

V šoli so nas pri matematiki učili, da ni dobro mešati jabolk in hrušk, saj ne moremo primerjati dveh neprimerljivih zadev ali stvari. Podoben rek poznajo tudi drugi narodi. Toda to ni zveličavna resnica. Z vidika zdravja je oboje skupaj še učinkovitejše.

Jabolko (lat.  Malus domestica ) je kultiviran sadež jablan, ki spadajo v družino rožnic in skupino pečkarjev.  Kultivirana jabolka so vzgojili iz divjih vrst dreves in grmov. Najbližje tem divjim vrstam je lesnika, ki jo še danes najdemo v mešanih gozdovih. Pradomovina jabolk je Mezopotamija; več kot 6500 let stare ostanke jabolk so našli v dolini reke Jordan. Egipčani so že poznali zdravilno moč jabolk in sadili jablane ob reki Nil. Že stari Grki in Rimljani so rekli, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.