NAŠ POGOVOR

Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v Slovenskem društvu Hospic. Nevladna, neprofitna humanitarna in prostovoljska organizacija si predvsem prizadeva za to, da bi ljudje živeli in umirali dostojanstveno. »Želimo oblikovati sočutnejšo družbo, v kateri se nikomur ne bo treba bati smrti. A za to smo odgovorni vsi, od vsakega posameznika je odvisno, kako se bomo starali in kako bomo umirali,« pravi predsednica društva Renata Jakob Roban.

 Prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letos prvič dobili tudi zimski dodatek v višini 150 evrov. Izplačan bo 17. decembra. Kot so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prejemnikom ne bodo pošiljali obvestil o tem nakazilu.

Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, dobili ga bodo vsi, ki so junija letos že prejeli letni dodatek. Tistim, katerim bo pravica do letnega dodatka za letos priznana naknadno, bo nakazan ob izplačilu rednih prejemkov za maj 2026. Do zimskega dodatka so v sorazmernem delu upravičeni upokojenci, ki se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, in prejemniki delne pokojnine ali sorazmernega dela pokojnine. Zimski dodatek se prav tako odmeri v sorazmernem delu, če je osnovna pravica priznana ali je prenehala med koledarskim letom.

Ob današnjem Mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami nevladne organizacije pozivajo k ničeni toleranci do nasilja -  tudi v praksi, ne le na načelni ravni. Sindikat upokojencev Slovenije pa opozarja, da smo kot družba preveč tolerantni do nasilja nad starejšimi, še zlasti nad starejšimi ženskami.

Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja zahtevajo dosledno uporabo vseh zakonodajnih možnosti za zaščito žrtev nasilja, zlasti  dosledno izvajanje istanbulske konvencije. Zato pozivajo k uporabi enotnih orodij za oceno tveganja, bolj učinkovitemu medinstitucionalnemu sodelovanju in ničelni toleranci do nasilja tudi v praksi, ne le na načelni ravni.

 Uradna otvoritev 41. slovenskega knjižnega sejma bo šele zvečer, a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se že tare ljubiteljev knjig. Sejem je namreč tokrat za obiskovalce odprt dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra.

Slogan nakazuje, da je osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki je mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Danes in jutri bodo še podrobneje predstavili njeno življenje in knjižni opus.

 Vsak človek s sladkorno boleznijo mora imeti dostop do celostne oskrbe, podpornega okolja in politik, ki promovirajo zdravje, dostojanstvo in samostojnost, ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni poziva Svetovna zdravstvena organizacija. Zveza društev diabetikov Slovenije medtem letos izpostavlja zlasti pomen dobre psihološke podpore.

Sladkorna bolezen ni samo povišan sladkor v krvi, ampak neozdravljiva bolezen, ki zahteva nenehen nadzor nad telesom ter povzroča številne stiske in strahove, je na novinarski konferenci dejal predsednik zveze Robert Gratton. Dobra psihološka podpora ljudem s sladkorno boleznijo, ki dokazano pomaga, naj bo enakovredni del njihove celostne oskrbe, je pozval.

 V Sloveniji danes prvič praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, namenjen promociji znanosti kot gonilne sile razvoja družbe.

Praznik, ki sicer ni dela prost dan, so na pobudo znanstvene skupnosti letos poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Da ga bomo vsako leto praznovali 10. novembra, so se odločili, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

ZDRAVJE

Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja, so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša. V razvitih državah v povprečju živimo že dlje od 85 let. Vzroki za našo dolgoživost so štirje: večja higiena, antibiotiki, pestrejša prehrana in cepljenje, ki nas ščiti pred nalezljivimi in drugimi boleznimi. In to že od otroških let naprej.

Zelo pomembno je tudi cepljenje v tretjem življenjskem obdobju, torej po 65. letu, saj pomembno zmanjšuje obolevnost in nam pomaga ohranjati dobro zdravje, meni dr. Andrea Zorman, dr. med., specialistka pediatrije na Oddelku za pripravljenost in odzivanje na nalezljive bolezni Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani. »Cepljenje je postopek, s katerim pridobimo odpornost proti bolezni tako, da v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali samo njihove sestavine ali pa navodilo za...

Prehrana

Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, pečenki ... V svoji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceniti. Kot mnogi moji vrstniki. Taki smo pač bili, otroci nove dobe ...

Pa se je zgodilo, da sem pred prazniki potrkala na vrata samotne kmetije, kakršne so še danes raztrošene po planoti nad našo vasjo. Odprla mi je starejša gospa, daljna sorodnica, ki je pričakovala, da se bodo njeni veliki otroci za praznike vrnili domov iz mesta, kjer so delali. Razveselila se me je, kot da bi bila njena, in me povabila v hišo. Že na vratih je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Postavila ga je na mizo, narezala rezino, dve ... in mi ju ponudila. Tedaj sem začutila vso njeno ljubezen, ki jo je zamesila v ta kruh, v kruh ljubezni. In s tresočo roko sem se ga dotaknila in začutila svetost dajanja, ki poveže ljudi med seboj. Od tedaj cenim vse, kar zadiši po domačem.

Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli soglasje, kljub temu Delavska koalicija napoveduje referendum. Če reforma ne bo uspela, bodo naslednja pogajanja v precej slabših razmerah in tudi ukrepi bodo bolj boleči, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Slovenija ima pretočni pokojninski sistem, kjer delovno aktivni prispevajo za pokojnine. Zaradi nizke rodnosti in daljše življenjske dobe je vse manj zavarovancev in vse več upokojencev, zato je reforma nujna. Vendar kljub postopnemu podaljševanju upokojitvene starosti minister meni, da prinaša za sedanje in bodoče upokojence veliko dobrega, predvsem pa stabilen, pravičen in varen pokojninski sistem.

Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali katera koli druga kost.

Ker je v Sloveniji vsako leto okrog 16 tisoč zlomov kosti zaradi osteoporoze, od tega več kot tri tisoč zlomov kolka, je dobro vedeti, kako krhke kosti prepoznati in pravočasno zdraviti. V bistvu bi bilo najbolje čim prej uvesti presejalne preglede pri ženskah, na primer pet let po izgubi menstruacije. Potem pa po potrebi. »Več možnosti, da bodo zbolele za osteoporozo, imajo tiste ženske, ki so imele zgodnjo menopavzo (pred 45. letom) ali pa so jim operativno odstranili jajčnike in so vitke (telesna teža pod 60 kg), pa tiste, katerih mame so...

Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čimer je dobil maščobe živalskega izvora, in nabiralca, ki je tako pridobil maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in rudninami so maščobe osnova za uravnoteženo prehranjevanje.

Maščobe imajo življenjsko nujne esencialne maščobne kisline, ki so gradivo celičnih sten. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, hkrati so nujne za izdelavo nekaterih hormonov. Maščobne zaloge varujejo organe pred poškodbami, povečujejo rezerve energije v telesu, so gorivo za delovanje mišic in izboljšujejo okus živil. Velik pomen imajo nenasičene maščobne kisline, zlasti omega-3, ki so nujne za dobro delovanje živčevja, ter omega-6 in omega-9. Maščobe krepijo gibljivost, zavirajo staranje in ščitijo pred mrazom in vročino.