Folklorna skupina Grof Blagaj vabi
Folklorna skupina Grof Blagaj, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Polhov Gradec, vabi na prireditev z naslovom Včasih je luštno blo. S plesi in petjem bodo 13. aprila, ob 19. uri, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu, obiskovalce popeljali za nekaj desetletij v preteklost. V goste so povabili še Borovniške tamburaše.
Folklorna skupina deluje 24 let pod vodstvom Anite Kobe, članice in člani pa so ponosni to, da plešejo v polhograjski noši, izdelani po risbi slikarja Goldensteina iz leta 1838.
Najbolj zlata je prostovoljska lopata
Slogan letošnjega Dneva za spremembe želi poudariti moč solidarnosti in pomen prostovoljstva pri grajenju bolj odpornih skupnosti. V tradicionalni prostovoljski akciji, ki ponekod poteka že danes, v večini slovenskih občin pa bo jutri, 6. aprila, se bo zvrstilo več kot 170 akcij. V katerem od njih lahko sodelujete tudi vi. Potekala bodo druženja s stanovalci domov starejših, medgeneracijske praktične delavnice, čistilne akcije oziroma urejevanje zelenic in vrtov, izmenjevalnice oblačil in semen, zbiralne akcije oblačil in potrebščin ali hrane za živali in še marsikaj.
Za izboljšanje družinskih odnosov ni nikoli prepozno
NAŠ POGOVOR
Danica Vidmar je bila ob srečanju z žal že pokojnim danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom sredi svoje uspešne menedžerske poti zaposlena v multinacionalki. Prelomno srečanje je pomenilo začetek iskanja poti do ljubečih odnosov s hčerama, ki sta bili že samostojni. Svojo življenjsko zgodbo, obogateno s spoznanji o otroštvu, partnerstvu, materinstvu in starostarševstvu je popisala v knjigi Deklice brez gnezda, V iskanju poti do odraslih otrok, izdala jo je v samozaložbi. Napisala jo je, ker želi, da bi o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovorili glasneje in bolj iskreneje. Predvsem pa je to knjiga o iskanju poti do sebe, kjer se vsi odnosi z drugimi začno.
Umetna ali čustvena inteligenca?
Aktualno
Strah pred izgubo delovnih mest, ki se je pojavil že ob uvedbi robotov, se je ob pojavu umetne inteligence spet obnovil. A naj bi bil odveč, menijo strokovnjaki, saj je še vedno veliko delovnih mest, ki so »edinstveno človeška«.
Umetna inteligenca ima velik potencial za avtomatizacijo nalog v različnih panogah, a vendar so nekateri poklici odpornejši proti njenemu delovanju. Na primer: res je, da ima umetna inteligenca velik potencial pri odkrivanju zdravil, pomoči pri diagnozah ali kirurških posegih, vendar ne more nadomestiti medicinskih sester ali terapevtov, saj so zelo pomembni tudi čustvena inteligenca in medsebojni odnosi.
Prekinitev stikov najbolj škodi otrokom
Človeška hudobija včasih nima meja, a ko in če gre za otroke, bi jo moral kdo (vsaj sodišče) znati ustaviti. Anonimni vir
Prisluhnila sem radijski oddaji na temo starih staršev in vnukov ter vprašanjem voditeljev, ali bi morali stari starši za čuvanje in skrb za vnuke od svojih otrok prejeti plačilo ali ne.
Odgovori so bili seveda zelo različni, prednjačili so stari starši, ki z velikim veseljem čuvajo mladež in so celo zelo srečni, da jim je to dano. Oglasili pa so se tudi taki, ki menijo, da tako delo ni povsem samoumevno in bi jim otroci morali povrniti vsaj stroške. Celo kdo, ki je menil, da vsak vzgaja svoje otroke.
-
AKTUALNO
Večina od več kot 420 tisoč relativno zdravih državljank in državljanov Slovenije, ki so stari več kot 65 let, je po tihem prepričana, da bodo do konca življenja lahko na svojem domu skrbeli sami zase. Da ne bodo nikomur v nadlego. A starostne tegobe, ki jih prinese čas, kot so zlom zaradi osteoporoze, kap, infarkt, žilne bolezni, tudi demenca, lahko čez noč obrnejo njihova pričakovanja na glavo. Ker naša država dolgotrajne oskrbe na domu še ne zagotavlja, ni čudno, da je v domovih starejših evidentiranih več kot 33 tisoč prošenj. Med njimi je kar 18 tisoč ljudi, ki bi pomoč v vsakodnevnem življenju potrebovali takoj! Kako živijo zdaj, v glavnem ne vemo …
Malo ugodnosti za nizozemske upokojence
Aktualno
Septembra lani sem bila na obisku pri bližnjih sorodnikih v Haagu. Poleg naravnih znamenitosti in kulturne dediščine me je zanimalo tudi, kako imajo na Nizozemskem urejeno skrb za starejše. Pri tem ugotavljam, da so tudi za tako bogato državo minili časi, polni blaginje.
Najprej me je presenetilo, da politiki na Nizozemskem uravnavajo upokojitveno starost glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi. Za leto 2024 je meja za upokojitev 67 let. »Pred desetletji je bila država izjemno radodarna do vseh generacij in je bilo življenje tudi za upokojence zelo kakovostno. A teh časov že dolgo ni več,« pravita Ivica in Don Barents, oba stara že čez 80 let. Izvem, da so na Nizozemskem leta 2007 opravili temeljito pokojninsko reformo, da so omogočili vzdržnost pokojninske blagajne za daljši čas, a so leta 2023 spet sprejeli določene spremembe, ki bodo začele veljati čez pet let. Čeprav je po javno dostopnih podatkih nizozemski pokojninski sistem najboljši med evropskimi državami, v realnem življenju upokojencev ni tako. Sorodnika sta omenila, da so življenjski stroški zelo visoki, njihove pokojnine pa ne dohitevajo podražitev.
-
Usposabljanje voditeljev skupin starejših ljudi
V neformalno mrežo skupin za kakovostno starost se pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje združuje 150 skupin in veliko število družabniških parov v društvih in sekcijah po vsej Sloveniji. Njihov osnovni namen je krepitev socialnega zdravja in osebna rast. Inštitut zdaj vabi nove in že dejavne prostovoljce ter organizacije na usposabljanje za vodenje teh skupin. Usposabljanje bo potekalo po priročniku z naslovom Zdrava, zrela leta s temami s področja skrbi za telesno, duševno in socialno zdravje. Srečanja po metodi skupinskega socialnega učenja bodo najprej na 14 dni, kasneje enkrat mesečno. Predviden začetek usposabljanja je druga polovica aprila v Ljubljani. Glede na zanimanje in število prijav pa so mogoče še druge lokacije. Dodatne informacije ter prijave kandidatov po e-pošti na naslovu: info@iat.si ali po telefonu na telefonski številki: 01 433 93 01, 064 139 344.
Še daleč od enakosti spolov na podeželju
Aktualno
Kmetije še vedno veljajo za okolje, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Poleg dela na polju in v hlevu vodijo gospodinjstvo ter skrbijo za otroke, velikokrat tudi za bolne ali starejše člane, a so pogosto ekonomsko odvisne od moža.
Čeprav se nam zdi, da se razmere vendarle spreminjajo, je raziskava o enakosti spolov na podeželju, v kateri je leta 2022 sodelovalo 707 oseb, ki živijo ali delajo na podeželju, pokazala, da v tem okolju obstaja precejšnja neenakost in neenakopravnost med spoloma. Raziskava je potekala v sklopu projekta TERA z namenom opolnomočenja moških in žensk na podeželju za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V projektu, ki se konec aprila končuje in je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so iskali smernice za preseganje stereotipov in tradicionalnih stališč. Na delavnicah, ki so jih pripravili na terenu, je največ udeležencev vseh starosti pritegnila tema o socialni varnosti kmetov, čeprav je še precej perečih vprašanj, med drugim o medgeneracijskem sožitju, razmerju med delom in počitkom ter moških in ženskih vlogah v kmetijstvu.
-
Aktualno
Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij ter slabša dostopnost do medicinskih pripomočkov ter in vitro medicinskih pripomočkov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, Lekarniški zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Predlog zakona podjetjem nalaga preveč administrativnih opravil in finančnih obremenitev. Večino medicinskih pripomočkov uvozimo, proizvajalcev je le približno sto. Z uvedbo visokih pristojbin pa se bodo znašli v izrazito nekonkurenčnem položaju in se bodo morali odločati o tem, kaj proizvajati, da bodo lahko preživeli. Ortopedsko obutev po meri na primer izdeluje od pet do deset čevljarjev. Optikov je sicer več, vendar je večja tudi konkurenca in s tem tržni pritiski. Prav tako je pričakovati, da se bo zmanjšalo zanimanje tujih dobaviteljev za zastopanost na majhnem slovenskem trgu. Ob tem so opozorili, da marsikje v tujini, na primer na Češkem, Madžarskem ali v Estoniji, letnih pristojbin za proizvajalce sploh ni ali pa so znatno nižje.
