Ali veste, da na svetu vsako sekundo uporabimo milijon plastičnih vrečk? Vsak Slovenec v povprečju porabi  120 vrečk na leto. In če bi postavili vse vrečke, ki jih izdelamo v enem letu, eno zraven druge, bi sedemkrat krat obkrožili svet. Ob tem pa je najbolj zaskrbljujoče, da začne plastika razpadati šele po 500 letih. Kar pomeni, da od dneva, ko so jih začeli izdelovati, pa do danes ni razpadla še nobena …

To so žal še kako resnična dejstva, na katera že nekaj let opozarja Društvo Ekologi brez meja. Že leta se trudijo osveščati javnost o nepotrebnem onesnaževanju okolja s plastiko in predlagajo uporabo večnamenskih pralnih vrečk. Na srečo pa naj bi  direktivi Evropskega parlamenta, ki jo je sprejel aprila lani, in zahteva zmanjšanje ali celo prepoved uporabe plastičnih vrečk, kmalu sledila tudi Slovenija. Med prvimi ukrepi naj bi bila splošna  prepoved podarjanja brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah. 

 Na Festivalu zdravja, ki bo v nedeljo, 5. junija 2016, med 9. in 17. uro v ljubljanskih Križankah bodo obiskovalce še posebej osveščali o moških rakih. Sodeč po statistiki namreč vsakega drugega moškega v življenju čaka boj z eno najtežjih bolezni sodobnega časa. Zato je prav, da se tako ženske kot moški naučimo prepoznati simptome in vemo, kako ukrepati še pravi čas. 

 Moški bodo lahko v  izobraževalnem kvizu preverili, ali so »pravi moški«, vsi obiskovalci pa, kako dobro poznajo  to problematiko. Predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije, kjer so si zamislili akcijo s  sloganom Pravi moški skrbi zase (podrobneje na: www.izogniseraku.si), bodo odgovarjali na vprašanja, povezana s presejalnimi testi ter svetovali, kaj lahko ukrenete, da zmanjšate dejavnike tveganja za nastanek bolezni. Svoje izkušnje z rakom bodo z obiskovalci delili nekateri ambasadorji akcije Pravi moški, med njimi glasbenik Aleksander Mežek, radijski voditelj Janez Dolinar,  igralka Ana Dolinar Horvat ter prostovoljca pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije Grega Pirc in Marjan Doler.

 Nenadno hitro bitje srca v neenakomernem ritmu ali ko srce nenadoma dobesedno ponori, je utemeljen vzrok za obisk osebnega zdravnika, saj obstaja velika verjetnost, da gre za atrijsko fibrilacijo. Če je ne zdravimo, namreč kar za petkrat poveča možnost nastanka možganske kapi. Tveganje je višje pri starejših bolnikih, po 65. in še bolj po 75. letu. Nekoliko bolj kot moški so ogrožene ženske.

Motnja srčnega ritma (ko je frekvenca srčnega utripa povišana) izvira v atrijih oziroma srčnih preddvorih, zato jo imenujejo tudi preddvorno migetanje. Ker se ne krčita pravilno, v njiju zastaja kri, zaradi tega pa lahko nastanejo strdki. Ti se lahko odtrgajo in s krvjo zaidejo v možgane ter povzročijo možgansko kap ali pa se znajdejo v nogi, roki ali kjer koli v telesu in povzročijo embolijo.

Ste že bili v Županovi jami, najlepši turistično urejeni jami na Dolenjskem krasu? Nahaja se sredi gozda v bližini vasi Velike Lipljene, če se peljete od Grosuplja proti Turjaku. Prvi turisti jo jo občudovali že pred devetdesetimi leti, kmalu po tem, ko jo je leta 1926 odkril Josip Perme, župan tedanje občine Št. Jurij.

Po njem se ta 360 metrov dolga  in 77 metrov globoka jama tudi imenuje, čeprav je nekaj časa veljala za Taborsko jamo.  Bogata je z različnimi podzemeljskimi kraškimi pojavi. Med drugim so zanimivi skoraj snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, pa mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani, Spomenik neznanemu junaku ... Posebna je vhodna dvorana, imenovana Ledenica,  o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor. V njej namreč temperatura pri tleh niti poleti ne preseže štiri stopinje.

 Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav je tudi Slovenija dobila nacionalno strategijo za obvladovanja demence do leta 2020. Pripravila jo je delovna skupina, v kateri so bili predstavniki minstrstev za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje, različnih zdravniških strok, domov za starejše občane ter  združenj bolnikov in svojcev. V njej so zapisane smernice za zgodnje odkrivanje bolezni in postavljanje diagnoze, dostopnost do zdravljenja, razvoj socialno varstvenih storitev, pomoč svojcem, razvoj paliativne oskrbe bolnikov idr.

 Na razstavi, ki je do srede septembra na Ljubljanskem gradu (Kazemate), boste izvedeli marsikaj zanimivega o čebelah, njihovem pomenu za obstoj človeštva, razširjenosti, o biologiji medonosne čebele in njenem načinu življenja. V Sloveniji gojimo samo avtohtono kranjsko sivko, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu. Menda pa obstaja kar 20.000 različnih vrst čebel. Večina ne daje medu in voska, so pa vse pomembne za ohranitev naravnega ravnovesja, h kateremu čebele prispevajo z opraševanjem rastlin žužkocvetk.

 Združenje slovenskih dermatovenerologov je ob evropskem dnevu boja proti melanomu ponovno opozorilo javnost, kako pomembno je redno pregledovanje kožnih znamenj zaradi zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma. Pojavnost tega raka še narašča, na srečo pa večina ljudi pride k zdravniku dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje, kar pomeni, da so melanomi tanjši od milimetra.  Zato dermatologi svetujejo, da si kožo temeljito pregledamo vsaka dva do tri mesece. Tako bomo opazili, ali je kakšno znamenje spremenilo obliko, barvo ali velikost oziroma se je pojavilo na novo. Tveganju so bolj izpostavljeni ljudje, kjer je rak v družini ter svetlopolti svetlimi očmi in tisti, ki jih je v življenju sonce velikokrat opeklo.

V soboto, ko je bilo po dolgem času lepo vreme, so se bralci Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas, odpravili na izlet v Hrvaško Zagorje. Najprej smo se ustavili v Kumrovcu, kjer smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej so na ogled tudi fotografije pomembnih obiskovalcev, med drugimi je leta 1970 Kumrovec obiskal ameriški predsednik Nixon. Razstavljeno je celo darilo, ki ga je prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune.

Za Hrvaško Zagorje je značilno veliko termalnih vrelcev, pred dobrimi petnajstimi leti so tako odprli Terme Jezerščica, kjer smo si ogledali vrt perunik ali irisov in se sprehodili skozi »labirint občutkov«. Potem smo nadaljevali proti Hižakovcu in se peš podali do rojstne hiše Matije Gubca (1538 – 1573), legendarnega zagorskega kmeta, ki je bil vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora in bil zaradi tega tudi usmrčen. Poleg skromne rojstne hiše, smo si v Gornji Stubici ob cerkvi sv. Jurija ogledali še Gubčevo lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora. Sledil je še ogled muzeja Kmečkih uporov. V njegovi neposredni bližini stoji na čudoviti razgledni točki impozanten spomenik Matiju Gubcu.