Informacijska pisarna za starejše
Mestna občina Ljubljana, ki je že leta 2009 prejela listino »Občina po meri invalidov«, je v prostorih Centralne informacijske pisarne na Mačkovi ulici 1 odprla Informacijsko točko za starejše in za osebe z oviranostmi.
V njej lahko meščanke in meščani dobijo osnovne informacije o storitvah in dejavnostih, ki so jim na voljo, od storitev pomoči na domu in njihovega subvencioniranja, do informacij o institucionalnem varstvu in drugih oblikah bivanja, o možnostih druženja, izobraževanja, obiskovanja tečajev, prireditev in druge informacije. Občanom, ki se bodo v pisarni ustavili zaradi individualnih vprašanj ali problemov, bodo poskušale zaposlene čim prej poiskati odgovor pri pristojnih v mestni občini.
-
Žile s starostjo izgubljajo prožnost, zato se povečuje tveganje za nastanek možganske kapi, srčnega infarkta in drugih srčno žilnih zapletov. Togost žil (arterial stiffnes) se ocenjuje z meritvijo hitrosti pulznega vala. Utripi srca povzročajo neprestano raztezanje vlaken v stenah žil. Ali povedano drugače, ob krčenju srce požene kri v arterijo, kar povzroči t.i. pulzni val. Čim bolj elastična oziroma prožna je žila, počasnejši bo naval krvi, in obratno, bolj kot je toga, višja je hitrost pulznega vala (kri se kar odbije od žilne stene), kar povzroči žilne okvare.
Pekel in nebo se v nas gresta gugalnico
Pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič je posebna gospa. Ne mara obletnic in jubilejev, ni ji mar za nagrade, pa jih je za svoje prevajalsko delo prejela že kar nekaj. Čeprav pravi, da »ima rada poezijo zelo od blizu, pesnike pa boljše, da gledaš bolj od daleč«, jih spoštuje in se na vse načine trudi, da bi njihove verze poslala v svet. Ceni tiste, ki razmišljajo s svojo glavo in si upajo to tudi povedati. Taka je tudi sama. Vedno je imela svoje mnenje o marsičem in ga je tudi glasno povedala. Kar še vedno s posebnim veseljem počne. A kot se ne boji kritizirati in pograjati, zna tudi pohvaliti, pa tudi šal na svoj račun se ne otepa. Posebna gospa, res.
-
Za slovenske zmage
Najsplošnejši odgovor na zastavljeno vprašanje je, da državo poleg njenega ozemlja predstavljajo njeni prebivalci – državljani. Tudi v uvodnem delu naše ustave piše, da je Republika Slovenija demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Pa je res tako? Ali državljani v resnici vplivamo na odločitve, ki nas prizadenejo? Na načelni ravni imamo to možnost, ko na volitvah odločimo, kdo bo v našem imenu vodil našo skupnost. No, imamo tudi možnost po sodni poti izpodbijati posamezne odločitve parlamenta ali vlade, vendar so taki primeri zelo...
-
Pred slabimi dvajsetimi leti je bila Bolnišnica Sežana, tedaj najmanjša v državi, na dnu. Kadri so jo zapuščali, stavba je vidno propadala, bolniki so se ji, če je bilo le mogoče, začeli izogibati. Niso vedeli, kaj z njo narediti – zapreti ali poskusiti ohraniti. Danes bolnišnice po urejenosti in kazalcih zadovoljstva bolnikov ni mogoče prepoznati. Število osebja se je podvojilo, njen proračun povečal skoraj za devetkrat.
Bolnišnico, sprva namenjeno zdravljenju zdaj že skoraj pozabljene tuberkuloze, je skozi zgodovino spremljala nekakšna smola s programom. Zadnji udarec je sredi 90. let prejšnjega stoletja doživela z morda premalo domišljeno reorganizacijo bolnišnične mreže. Odvzet ji je bil velik del specialističnih ambulant, čez čas še polovica programa zdravljenja pljučnih bolezni. Začela je životariti.
-
»84-letna gospa iz Ljubljane in brez otrok vzame starejšega gospoda, navajenega kmečkega dela. Možnost poroke.« Ali: »Iščem žensko sorodno dušo, urejeno, pozitivno, ki rada hodi na sprehode, v naravo, se druži, pogovarja. Sem optimist, rad imam življenje, naravo, pogovore. Piši mi.« In še in še je takih in podobnih oglasov v različnih časopisih in revijah, tudi v tej, ki jo pravkar prebirate, vse več pa jih je tudi na spletu. Ob njih se marsikdo nasmehne in si reče: bedarija! Pa ni, daleč od tega.
-
»Zdravje je v očeh Slovencev vrednota in tudi cilj. Če ga hočemo doseči, se bomo morali pogovarjati in sodelovati,« je dejala ministrica za zdravje Milojka Celarc Kolar na nedavnem posvetu o reformi zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki sta ga 17. februarja pripravili osrednja slovenska zveza društev upokojencev in Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju s stranko Socialnih demokratov in Pozitivnimi seniorji na Mestni občini Ljubljana. Poudarila je, da so odločeni izpeljati prepotrebno zdravstveno reformo, pri tem pa jim bo v pomoč tudi temeljita analiza našega zdravstvenega sistema, ki so jo opravili lani.
Ženske so odpornejše, čeprav so zapostavljene
STARANJE V SLOVENIJI
Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je potrdila znane podatke, da imajo ženske bistveno nižje pokojnine in druge dohodke od moških. Čeprav se ta diskriminacija dogaja tudi drugje po Evropi, je njen obseg pri nas boleč. Z druge strani pa so enoumni podatki, da ženske tudi danes nosijo tri vogale gospodinjskega dela, skrbijo za onemogle ter živijo precej let več kot moški. Očitno so odpornejše. Z vidika kakovostnega staranja je torej prednostna naloga doseči materialno enakost žensk z moškimi, zdravo dolgoživost moških pa približati tisti, ki jo imajo ženske.
Svet ZPIZ za izredno uskladitev pokojnin
Na včerajšnji 15. seji je Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na predlog Anke Tominšek, ki zastopa upokojence (Zdus), izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. Zdus zagovarja, da za to obstaja pravna podlaga, saj si je država s sprejetjem tudi zadnje reforme na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja zadala dva cilja: dolgoročno finančno stabilnost pokojninske blagajne in dostojne pokojnine. Zaradi neusklajevanja pokojnin v zadnjih letih se je gmotni položaj upokojencev zelo poslabšal, zato se zavzemajo, da se sedaj, ko imamo gospodarsko rast, pokojnine uskladijo. Po izračunih ZPIZ naj bi takšna uskladitev, če bo zanjo dala soglasje vlada, znašala 0,4 odstotka.
Festival zvončkov v botaničnem vrtu
Ko še diši po zimi se najbolj razveselimo prvih zvončkov, ki prikukajo izpod snega. Pri nas rastejo le navadni mali zvončki (Galanthus nivalis), ki pa se med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih perigonovih listov in še po marsičem. Dovolj, da jim v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani posvečajo posebno pozornost. Konec meseca, od 26. do 28. februarja, od 9. do 17. ure prvič pripravljajo tridnevni festival zvončkov, na katerem bodo pokazali klekljane zvončke na razstavi Zvončki v čipkah, pripravili bodo otroško delavnico izdelovanja zvončkov iz papirja, največ pozornosti pa bodo seveda deležni "pravi" zvončki. Med drugim bodo obiskovalci na prodajni razstavi podrobneje spoznali sorto Zvonček ''Ljubljana'' ter poslušali predavanja našega največjega poznavalca zvončkov dr. Jožeta Bavcona in kolumnista uglednih angleških vrtnih revij dr. Johna M. Grimshawa. Predavanja so brezplačna.