Petindvajset let enotne evropske številke 112
Številka za klic v sili - 112 - je tista, na katero najprej pomislimo, ko se nam zgodi prometna ali katera druga nesreča. Že 25 let je to enotna in brezplačna številka, na katero lahko pokličete, če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč, druge reševalne službe ali policijo, v vseh 28 državah Evropske unije, pa tudi v večini drugih evropskih držav, med drugim v nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, na Kosovu in na posameznih območjih Rusije. Povsod je klic omogočen tudi v angleškem jeziku. Gluhim in naglušnim pa je omogočen besedilni 112 klic preko sms-a.
Spodbudni trendi in uskladitev pokojnin
Letos so se pokojnine po dolgem času le povišale, in sicer za 0,7 odstotka. Povečal se je tudi delež vplačanih prispevkov za pokojnine, medtem ko se rast števila upokojencev upočasnjuje. Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež pravi, da se ljudje upokojujejo pozneje in z več delovne dobe, skratka sedanja pokojninska reforma deluje, zato misli, da naglica pri iskanju nove ni potrebna. Pomembno je, da spremljajo njene učinke in jo po potrebi spremenijo ali dopolnijo. Letos prinaša največ sprememb vsem tistim upokojencem, ki bi radi delali še naprej.
-
Zeleno leto v zeleni prestolnici Evrope
Ljubljana je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času, zato je kot edino mesto v osrednji in jugovzhodni Evropi prejela prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.
Uradna otvoritvena slovesnost bo šele 10. marca, na Krakovskem nasipu pa je na ogled fotografska razstava Ljubljana. Zate. Vse leto bodo potekali različni »zeleni« dogodki, ki bodo razdeljeni po temah: januar je bil v znamenju pametnega ravnanja z odpadki, februar bo usmerjen v lokalno samooskrbo, marec k odgovornemu ravnanju z vodo, aprila bodo več govorili o kakovosti zvočnega okolja, maja o zelenih površinah, junija o energetski učinkovitosti, julija o biodiverzitetah in čebelah, avgusta bo tema trajnostni turizem, septembra trajnostna mobilnost in skrb za kakovost zraka, oktobra bo poudarek na lesu kot neprecenljivem daru narave, novembra prilagajanju podnebnim spremembam, december pa bo v znamenju ekoinovacij in trajnostnega lokalnega upravljanja. Vsaka od četrtnih skupnosti bo po tri tedne zelena ambasadorka projekta.
Previdnost ob pravem času tudi v turizmu
Če dopust ali potovanje, ki ga organizira turistična agencija, ne ustreza danim obljubam, so potrošniki upravičeno razočarani. Svoja pričakovanja so navsezadnje zaupali nekomu, ki je oziroma naj bi bil za to posebej usposobljen. In seveda, za oddih porabijo težko privarčevan denar.
Da bi se izognili tovrstnemu razočaranju, velja staro pravilo – bolje preprečevati kot zdraviti. Najprej naj potrošnik izbere zaupanja vredno turistično agencijo. Če pri pregledu katalogov in druge ponudbe ne dobi vseh informacij, naj agencijo še pred odločitvijo, rezervacijo in plačilom zaprosi za dodatna pojasnila.
Naj vlada kultura, vsaj za en dan
Na slovenski kulturni praznik 8. februarja večina kulturnih ustanov, muzejev, galerij in drugih razstavišč po vsej Sloveniji odpira svoja vrata za brezplačne oglede, javna vodstva, pogovore o razstavljenih delih … Knjižnice in večje knjigarne pripravljajo pogovore z literati, javna branja in druge dogodke. Tukaj je le nekaj namigov, več informacij je med drugim tudi na spletnih straneh: http://zgodovina.si, www.kulturnik.si in na straneh lokalnih kulturnih ustanov.
Človek je človeku človek po besedi
STARANJE V SLOVENIJI
Prešernov dan nam je med slovenskimi prazniki zelo pri srcu, saj smo kot narod živeli in se razvijali iz moči svoje tisočletne kulture. Njena oživljajoča kri je slovenščina. V maternem jeziku zmore človek povedati drugim tudi fine nianse svojih misli, doživetij in izkušenj. Anton Trstenjak je dejal: Človek je človeku človek po besedi. Zato smo v reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije temeljito povprašali tudi po stališčih glede ohranjanja in razvoja lepe slovenščine.
Življenje brez nasilja je vaša pravica
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je konec lanskega leta zaključilo dveletni projekt Vesna – živeti življenje brez nasilja. Skupaj z različnimi partnerji so ozaveščali javnost o problematiki nasilja nad ženskami različnih starosti. Nasilje v družini je namreč družbeni, in ne zasebni problem posamezne ženske ali družine.
Tudi starejše ženske doživljajo nasilje.
Psihično nasilje: uporabljanje slabšalnih izrazov, poniževanje, žaljenje, zmerjanje, vpitje, omalovaževanje, zaklepanje v stanovanje, preprečevanje stikov z ljudmi, omejevanje gibanja, odrekanje obiska zdravnika ipd.
-
Ali so starejši ljudje res zapostavljeni, odrinjeni in odpisani?
Viktorija Dabič, upokojena slavistka, Ptuj: »Smo starejši res izrinjeni, ker nas mladi ne spoštujejo, zdravstvo pa naj bi nas kar odpisalo? Le kako – zdravnik mi vendar mora pomagati! Dobre izkušnje imam tudi z mladimi, s katerimi sem delala trideset let. V domu upokojencev, kjer vodim bralni krožek, srečujem devetdesetletnike, ki z zanimanjem spremljajo dogodke v družbi, kritični so do nepoštenosti in izkoriščanja, a se znajo tudi veseliti lepih trenutkov. Ne, ne čakajo na smrt, ampak živijo!«
-
ZA SLOVENSKE ZMAGE
Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja, da je lijak priprava za zlivanje tekočine v posodo z majhno odprtino. V prenesenem pomenu pa lahko z besedo »lijak« ponazorimo postavljanje ovir, ki omogočajo nadzorovanje pretoka prestopov čez mejo. Prav to se dogaja ob soočenju s sedanjo begunsko krizo na evropskih mejah. Pri tem pa ne moremo obiti vzrokov, ki so milijone ljudi pregnali z njihovih domov in iščejo varno zatočišče. Pri iskanju odgovorov spet trčimo na svojevrstne »lijake«, ki so v ozadju sedanje krize. V bistvu gre za spopad za energente in pri tem si vsak od vpletenih želi priboriti kar največ. Najprej si s prodajo koncesij svoj delež »odrežejo« države, kjer črpajo in dostavljajo nafto na mednarodni trg. Za njimi skušajo »pretočiti« del energetskih dobičkov na svoje račune mednarodne korporacije in banke, ki jim stojijo ob strani velike sile. In nazadnje skušajo iz energetskih poslov polniti svoje proračune še države, kjer energente prodajajo.
Tudi ekonomskega nasilja vse več
Nasilje je zelo širok pojem in se v policijskih statistikah pojavlja v več vrstah kaznivih dejanj. Najpogostejše je fizično nasilje, žrtev lahko utrpi lahke, hude ali posebno hude poškodbe. V najhujših oblikah se nasilje lahko konča tudi s smrtjo, kadar pride do uboja ali umora. Vse več je tudi psihičnega nasilja, v zadnjem času pa se pojavlja, in to še zlasti med starejšimi, tudi ekonomsko nasilje. Lani so centri za socialno delo po Sloveniji ugotovili že 245 tovrstnih primerov.
Ženska srednjih let je potrebovala nekaj let, da je zbrala pogum in se pred nasilnim partnerjem umaknila v eno izmed varnih hiš. »Ne vsak dan, a nekajkrat na teden se je zgodilo, da je prišel domov pijan. Sprva mi je samo verbalno grozil, me zmerjal in razbijal. Šele čez nekaj časa se je nad menoj znesel tudi fizično. Ko je padlo po meni prvič, sem mislila, da se je samo spozabil. Ko je padlo drugič in tretjič, sem v sebi najprej občutila neznanski bes. Peklo me je, a ne od udarca, temveč v duši.
