Biti mora higiensko vzdrževan, sterilni material pa mora biti v nepoškodovani in zaprti embalaži z veljavnim rokom uporabe. Zlasti na slednje bodite pozorni: rok uporabe kompleta prve pomoči je pet let od datuma pakiranja, vendar komplet vsebuje tudi izdelke, ki imajo rok uporabe "samo" tri leta! Po zakonu o varnosti v cestnem prometu (59. člen) je kazen za pretečeni rok uporabe ali če komplet ni popoln 125 evrov. Vsekakor se bolj splača preveriti in morda kupiti nov komplet prve pomoči, ki stane od 13 in 18 evrov, kupite pa ga lahko na bencinskih črpalkah, v poslovalnicah AMZS in tudi v večjih trgovskih centrih.

Sprevod tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, oblečenih v starinska oblačila, se bo vil po ulicah Škofje Loke vse do Grajskega hriba, kjer bodo tekmovalci pokazali, kaj znajo in zmorejo.
Informacije: Društvo Rovtarji, Tanja Oblak, 031 675 494.

Poleg tradicionalnega jesenskega Otroškega bazarja v Ljubljani (od 6. do 9. septembra) bo namreč spomladi, in to od 20. do 22. aprila, prvič tudi v Mariboru. Poleg bogate sejemske razstave bodo obiskovalcem Otroškega bazarja v Mariboru na voljo predavanja za starše in otroke, ustvarjalne, kreativne in športne delavnice ter pestro dogajanje na glavnem prireditvenem odru.

Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva je tako zaposlilo dva mlada iskalca prve zaposlitve. V Oblačilnici dela lahko kupite tudi izdelke društva Projekt človek (izdelki Iz koša) in društva Kralji ulice.
Oblačilnica dela je odprta ob delavnikih med 9. in 19. uro ter ob sobotah med 9. in 13. uro. Več o projektu: www.tdtekstil.si ali www.dspcenter.si.

V nedeljo, 29. januarja 2012 bo zbirališče pohodnikov ob 9. uri na terasi hotela Radin v Radencih. Vsi, ki želite spoznati posebnosti najširšega poplavnega sveta v Srednji Evropi se jim lahko pridružite in se z vodniki odpravite na približno 12 kilometrov dolg pohod ob Muri. Ob prispevku 6 evrov bosta na voljo tudi topla malica in pijača, priporočajo primerno obutev in obleko.
Več informacij: Franc Žižek: 031 703 642, tabrih@siol.net ali sabina.barbaric@zdravilisce-radenci.si

»Sram me je, da so nekateri Avstrijci tako nestrpni do slovenske manjšine in drugih manjših,« povzame Harald Kutzenberger, krajinski arhitekt iz Wilheringa, mesteca z nekaj več kot šest tisoč prebivalci in približno deset kilometrov oddaljenega od bolj znanega Linza. Z ženo vodita družinsko podjetje TBK, urad za ekologijo in krajinsko načrtovanje, ki okoliškemu prebivalstvu, gospodarstvenikom in tudi politikom svetuje, kako in kje graditi stanovanja, hiše, ceste in trgovine, da bo pozidane čim manj plodne zemlje.

Z zadnjim dnem leta 2011 se je izteklo tudi evropsko leto prostovoljstva. Namenjeno je bilo zlasti osveščanju o prostovoljski dejavnosti, čeprav se lahko v Sloveniji pohvalimo, da menda vsak peti državljan opravlja prostovoljsko delo. Osmi kongresu prostovoljstva, ki je v organizaciji Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva potekal 5. in 6. decembra v Mariboru, je bil hkrati sklepna prireditev evropskega leta prostovoljstva.

Že nekajkrat smo v minulem letu pisali o spremembah, ki jih prinaša zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je začel veljati v začetku letošnjega leta in nalaga več pristojnosti (in dela) centrom za socialno delo. Ti centri so po novem enotna vstopna točka za uveljavljanje kar trinajstih pravic s tega področja. Zakon zagotavlja pravice do transferov, subvencij in oprostitev plačil socialno najbolj ranljivim posameznikom in družinam.

Umsko staranje je mogoče upočasniti z zdravo prehrano ter s telesno, socialno in umsko aktivnostjo, pravi Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik in eden najvidnejših svetovnih raziskovalcev nevropsiholoških dejavnikov in vidikov staranja. Z njim smo se pogovarjali tudi o tem, kako si zagotoviti kakovostno starost. Na kakšen način lahko starejši ljudje ohranijo svoje umske sposobnosti? Tako, da ohranijo zdrave možgane. Z drugimi besedami povedano, umsko staranje odseva staranje možganov.

Dr. Vojko Kavčič je doma iz Komna na Krasu. Po diplomi iz psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1997 doktoriral iz eksperimentalne psihologije na Univerzi North Texas v ZDA. Zaposlen je na Inštitutu za gerontologijo Univerze Wayne v Detroitu, kjer poleg zgodnje diagnostike alzheimerjeve bolezni raziskuje tudi zaznavno in spoznavno staranje.