K drugemu zdravniku po drugo mnenje
Oseminsedemdesetletni bolnik, ki so ga že dvakrat operirali na odprtem srcu, je na kontrolnem pregledu pri kardiologu izvedel, da ima zelo oslabelo srčno zaklopko. Zdravnik mu je zato predlagal še tretjo operacijo. Pacient in njegovi svojci pa se bojijo, da bi bila operacija zaradi starosti in splošne oslabelosti bolnika preveč tvegana, poleg tega je pacient na pregledu dobil občutek, da je bil opravljen preveč površno. Ali bolnik lahko dobi dodatne informacije o svojem zdravstvenem stanju in o možnostih zdravljenja?
BODI PROSTOVOLJEC – SPREMINJAJ SVET
S psom Zevsom med starejšimi
Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je humanitarno in prostovoljno združenje oseb, ki s svojimi prijaznimi in usposobljenimi kužki pomagajo pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja starejših, otrok in ljudi s posebnimi potrebami ali omejitvami. Psi na te ljudi delujejo zelo pozitivno, vzbudijo jim spomine, preženejo osamljenost, hkrati pa spodbujajo govor in pomagajo pri hoji in razgibavanju. Terapevtski pari (lastnik in kuža) vse pogosteje obiskujejo tudi stanovalce domov starejših občanov, in to v obojestransko zadovoljstvo, kot je zapisala ena od prostovoljk.
Zakon, ki ni razburil le stroke
Predlog zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, predvideva kar nekaj novosti pri opravljanju in financiranju storitev socialnega varstva ter organiziranju in vodenju centrov za socialno delo, domov za starejše, varstveno delovnih centrov in drugih socialnih zavodov. Nekatere izmed njih predstavljamo v nadaljevanju.
Novi zakon bo sicer zajel le del vsebine doslej veljavnega zakona o socialnem varstvu, saj so nekatere rešitve že zapisane v zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, ki naj bi ga začeli uporabljati junija letos. Poleg načel za uveljavljanje pravice do storitev, programov in denarne socialne pomoči zakon na novo uvaja načela ravnanja izvajalcev teh storitev in programov ter določa pogoje za oblikovanje javne službe na področju socialnega varstva (fizična in informacijska dostopnost, finančna razpoložljivost ...).
Tečaj za družinske oskrbovalce
Na sedmih srečanjih boste med drugim izvedeli več o tem, s kakšnimi pripomočki in tehnikami je lažje oskrbovati in negovati, kako oskrbovati dementne, kako krepiti psihofizično kondicijo, kako se sporazumevati s starejšimi, kako se srečati z minljivostjo ... Zaživel pa naj bi tudi klub svojcev. Tečaj sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana, udeleženci prispevajo 25 evrov.
Prijavite se lahko po telefonu 01 433 93 01 ali po elektronski pošti: klemen@inst-antonatrstenjaka.si.-
Pot je dolga osem kilometrov in ni zahtevna. Na kulturni praznik, 8. februarja bo zbor pohodnikov med 8. in 8. 30 v Žirovnici pred Čopovo rojstno hišo. Več informacij dobite na: www.zirovnica.eu ali po telefonu: 04 580 15 03 ali 040 213 431.
O prometu in mobilnosti v Ljubljani
Gerontološko društvo Slovenije, Mestna zveza upokojencev, revija Vzajemnost Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje in mestna občina Ljubljana vabijo meščane in meščane na pogovor o prometu in mobilnosti v glavnem mestu, ki bo v ponedeljek, 14. februarja, ob 16. uri v prostorih dnevnega centra aktivnosti starejših na Gosposvetski 4 v Ljubljani. Pripombe in predlogi zaželeni.
Kako izboljšati sebe, da bomo lahko pomagali drugim
Prostovoljstvo ni le prijaznost in naklonjenost do nekoga, ki je potreben pomoči in si zanj občasno vzamemo čas; to je strokovno in odgovorno delo, ki zahteva od človeka, da mu je zavezan, da sprejema visoke etične norme, da se nenehno samoizpopolnjuje in izobražuje. Martina Kralj, ki je sama že vrsto let predana prostovoljka, pogumno opozarja tudi na čeri prostovoljstva in tako želi zaščititi to plemenito dejavnost.
»Svet se naglo spreminja, spremembam pa moramo pri svojem delu slediti tudi prostovoljci. Zato potrebujemo veliko znanja, ki bo omogočalo, da bomo delovali kakovostno in da se bomo znali tudi zaščititi. Nenehno samo-izpopolnjevanje in osebna rast je za prostovoljce zato nujna,« je jasna Martina Kralj iz Višnje Gore. Dela v programu Starejši za višjo kakovost življenja doma, je pa bila že prej aktivna kot prostovoljka. Kot upokojena defektologinja pozna ljudi iz socialnega obrobja in že od nekdaj se zaveda, da je prava pomoč usposobiti...
Priznanja za delo na področju socialnega varstva
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že šestnajst let podeljuje priznanja za delo na področju socialnega varstva in priznanja za dolgoletno in uspešno rejništvo. Minister dr. Ivan Svetlik je tako sredi decembra na priložnostni slovesnosti podelil te nagrade in priznanja za leto 2010.
Najvišjo nagrado, nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Vito Flaker, nekdanji dekan visoke šole za socialno delo in fakultete za socialno delo ter zdajšnji izredni profesor na tej visokošolski ustanovi. Nagradi za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih sta prejela koordinatorka pomoči na domu pri centru za socialno delo Ptuj Jožica Brodnjak in, direktor doma starejših občanov v Ljutomeru Boris Sunko.
Kaj se dogaja s pravicami starejših
Če želimo uveljavljati svoje pravice, jih moramo najprej poznati, je poudarila varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik na posvetu o pravicah starejših, ki ga je pripravila ob 3. decembru, mednarodnem dnevu človekovih pravic.
Iz pobud, ki prihajajo v urad varuha, je vidno, da je starejšim največkrat kršena pravica do obveščenosti, saj niso vešči ravnanja s sodobnimi tehnologijami;
če je določena informacija dostopna po medmrežju, je namreč dosegljiva le dvema odstotkoma starejših ljudi. Starejši pogosto tudi ne morejo uveljaviti pravice do odločanja o tem, ali bodo živeli v domačem okolju ali v ustanovi. Pri tem v uradu varuha poudarjajo, da je potrebna sistematična skrb za ljudi, ki živijo sami, in to bodisi z obiski ali z organiziranjem ustrezne pomoči.
-
Zgodovina človeštva ne premore podobnega primera: da bi bil delež starejših med celotnim prebivalstvom tako velik, kot je zdaj, in da bo zaradi naraščajoče dolgoživosti človeštva v prihodnje še večji. Družbene potrebe starejših so drugačne, drugačne pa so tudi njihove možnosti za aktivnejše sožitje z mlajšimi. Starejši drugače obolevajo in jih je treba drugače zdraviti. Tu pa se zadeve zapletejo, saj specialistov za delo s starejšimi nimamo, enako pomanjkanje pa je značilnost vseh izobrazbenih ravni.