Ribe se lovijo na trnek, ljudje na besede... marec
Tako smo narejeni, da vse, kar vidimo, čutimo in mislimo, najraje projiciramo nase. In narobe, da to, kar smo, v določenem trenutku vidimo tudi v vsem, kar je okrog nas. Človek se najraje poistoveti z okoljem in s tistimi, ki so okrog njega. Večina med nami, ko osivimo, skuša narediti karkoli, da bi se to vsaj malo skrilo, kajti ta svet je svet mladih, vitkih, lepih, uspešnih in bogatih. Vse to pa mi, ki sivimo, ponavadi nismo, čeprav bi radi bili; zato si barvamo lase, kar ne velja več le za ženske, nosimo očesne leče, vlečemo trebuh noter,...
Koristi uvajanja poletnega časa
V noči na nedeljo 27. marca bomo spet prešli na poletni čas in mnogim se zastavlja vprašanje, kakšne so pravzaprav koristi od tega. Kaj socialno, ekonomsko ali sicer pomeni premik urinih kazalcev na tako imenovani poletni čas in nazaj? Temeljni razlog prestavljanja ure je bil sprva varčevati z energijo – včasih je bila zelo redka in draga. Ohranjanje dobrega počutja in zdravja s podaljšanjem svetlega dela dneva še za večerno preživljanje prostega časa in po možnosti v odprtih prostorih ali v naravi, je še pomembnejši razlog.
-
Starejši Ljubljančani najbolj pogrešajo manjše trgovine v mestu in raznovrstne storitve na domu, predvsem pa dvigala v blokih, v katerih živijo, je pokazal posvet o bivanju in bivališčih, ki ga je v projektu Svetovne zdravstvene organizacije »Starosti prijazna Ljubljana« pripravil Inštitut Antona Trstenjaka skupaj z mestno zvezo upokojencev, mestno občino Ljubljana in našo revijo.
Pripombe meščanov lahko strnemo v naslednja priporočila: V Ljubljani veliko visokih stavb nima dvigal, zato starejši stanovalci, ki so slabše gibljivi in živijo v višjih nadstropjih, ostajajo doma in so socialno osamljeni. Po veljavni zakonodaji dvigal ne potrebujejo stavbe, ki imajo največ štiri nadstropja. Za vgraditev dvigala je tudi treba dobiti soglasje prav vseh stanovalcev, kar pa skoraj ni mogoče doseči. Cenejša rešitev je dvižni podest ali stol, ki ga je mogoče montirati na stopnišče stavbe in s katerim se slabo premična oseba iz...
Končno tudi negovalna bolnišnica
Iz oddelka s 33 posteljami, ki so ga uredili v delu pritličja nekdanje otroške bolnišnice na Vrazovem trgu in odprli prav na svetovni dan bolnikov, naj bi se sčasoma razvila sodobna mestna negovalna bolnišnica, ki jo Ljubljana tako zelo potrebuje. V njej bodo dobili prostor pacienti, ki še niso pripravljeni za samostojno življenje doma ali v domu starejših občanov, vendar ne potrebujejo več zdravniškega zdravljenja. Negovalni oddelek je po sodobnih standardih opremljen s pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo, v...
Lahkomiselnost pustite v dolini
Le malo je narodov, pri katerih sta planinarjenje in gorništvo tako razširjena kot v Sloveniji. Že podatek, da je Planinska zveza Slovenije najbolj množična nevladna organizacija, vključuje skoraj 60 000 članov, je dovolj zgovoren. Še veliko več kot članov planinskih društev pa je pohodnikov v slovenske gore. Največja gneča je v poletnih mesecih, ko je v kočah težko najti prosto ležišče. No, planinci praviloma v hribih ne pričakujejo kdove kakega udobja, zato so zadovoljni tudi s prenočitvijo na skupnih ležiščih.
Hiša na štirih kolesih ali upokojenska leta po avstralsko
Podobno kot vse sodobne zahodne družbe se tudi Avstralija srečuje s problemom hitrega staranja prebivalstva. Pričakujejo, da bo v manj kot petdesetih letih vsak četrti prebivalec na tej celini starejši od 65 let. Proces hitrega staranja prebivalstva je posledica nizke stopnje rodnosti in podaljševanja življenjske dobe - ta je v Avstraliji še za 4 leta daljša - dodatno pa k temu pripomorejo migracijski tokovi, saj se vsako leto na to celino priseli več kot četrt milijona ljudi. Populacija 90-letnikov je najhitreje rastoča starostna skupina.
Prostovoljstvo, sintagma novega tisočletja
Prihodnje leto se bo Evropa posvetila problemom in uspehom prostovoljstva, tako kot se letos posveča boju proti revščini in socialni izključenosti. Prostovoljstvo je namreč prepoznano kot ena od uspešnih oblik, s pomočjo katere je v času krize mogoče izdatno omiliti hudo stisko, v kakršni so se in se še bodo znašli številni Evropejci.
Prihodnje leto se zdi še daleč, a priprave na leto prostovoljstva so že stekle. Uvodni veliki dogodek je pripravila Španija, ki je v Valencii teden dni gostila simpozij o komuniciranju med prostovoljci vseh evropskih držav. Šlo je za srečanje, na katerem je več kot 300 udeležencev razpravljalo o problemih prostovoljstva in hkrati opozorilo na primere dobre prakse. Ali smo bili tam tudi Slovenci, ki slovimo kot narod prostovoljcev? Ali smo pokazali karkoli iz našega prostovoljske ponudbe storitev od gasilcev do gorskih reševalcev, od dela z ljudmi, ki so se zatekli v Slovenijo, do prostovoljstva v Karitas in Rdečem križu ter seveda velikih prostovoljskih projektov, kakršne s pomočjo upokojencev uresničuje Zveza društev upokojencev?
Množice, ulica, besede in kričanje
Nekako ne mine dan, ki bi ga mogli označiti s kakimi drugimi izrazi. Dogajajo se protestne ulice doma in po svetu. Na zaslonih se pojavljajo znani obrazi, ki namrščeni govorijo o krizi in propadu pravne države ali pa s širokimi nasmeški razlagajo, kaj vse bodo storili, da nam bo vsem lepo in še lepše. Potem se na ulicah pojavijo »borci« za pravice zatiranih in socialno ogroženih ter z množicami iz dneva v dan uprizarjajo velepredstave. (Hm, mogoče bomo tudi za »ženski« 8.
Tečaj za družinske oskrbovalce
Na sedmih srečanjih boste med drugim izvedeli več o tem, s kakšnimi pripomočki in tehnikami je lažje oskrbovati in negovati, kako oskrbovati dementne, kako krepiti psihofizično kondicijo, kako se sporazumevati s starejšimi, kako se srečati z minljivostjo ... Zaživel pa naj bi tudi klub svojcev. Tečaj sofinancirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Mestna občina Ljubljana, udeleženci prispevajo 25 evrov.
Prijavite se lahko po telefonu 01 433 93 01 ali po elektronski pošti: klemen@inst-antonatrstenjaka.si.Glasba panoram Plečnikove arhitekture
Prva razstava fotografij velikega formata je posvečena delu arhitekta Jožeta Plečnika, zlasti detajlom, kot sta jih skozi fotografski objektiv zaznala Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič. Razstava z naslovom Glasba panoram Plečnikove arhitekture bo na ogled do 1. aprila.