.S Pikinim festivalom se bo Velenje vključilo v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. V sedmih dneh se bo zvrstilo več kot 60 gledaliških, lutkovnih, plesnih in glasbenih dogodkov, vsak dan bo mogoče ustvarjati v stotih delavnicah, otroci pa se bodo lahko predstavili na Pikinem glasbeno-plesnem vrtiljaku, se podali na Pikin planinski pohod, sodelovali v likovnem natečaju Kaj bom, ko bom velik? Ob Velenjskem jezeru bo postavljeno pravo Pikino mesto – s pošto, banko, trgovino, zabaviščem, igralnico, z odri na prostem, z uličnim gledališčem, s številnimi koncerti … Sredstva, ki jih bodo zbrali v »Pikinem šparovčku«, bodo namenili otrokom iz socialno šibkih družin. Srečale se bodo otroške plesne skupine, zadnji dan pa bo tudi tradicionalna Pikina jadralna regata.

Kamnik bodo v dneh od 8. do 12. septembra preplavile avbe in klobuki, široka krila in irhaste hlače ter rdeči nageljni. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine vedno pritegnejo veliko obiskovalcev in letos praznujejo že 40. jubilej. Ob razstavah, predstavitvah knjig ter nastopih ansamblov in godbenikov bo v soboto ob 15. uri tekmovanje harmonikarjev, v nedeljo pa bo prav tako ob 15. uri sprevod narodnih noš po kamniških ulicah.

Nihče nima pravice odločati namesto vas. Tudi ko zbolite ali ostarite in ste odvisni od tuje pomoči, še vedno imate svoje pravice – zavedajte se jih in uveljavljajte jih. Celotna družba je odgovorna za to, da ustavimo nasilje.

To je le nekaj misli, ki smo jih slišali na posvetu o nasilju nad starejšimi in o zlorabah, ki ga je ob evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti pripravila  Mestna zveza upokojencev Ljubljana v sodelovanju z mednarodno organizacijo AGE (AGE Platform Europe) po projektu Dafne. Cilj projekta je ustvariti ozračje občutljivosti za vse oblike nasilja nad starejšimi, predvsem pa spodbuditi nastajanje kulture nenasilja v družbi, k čemur naj bi pripomogla evropska listina pravic in dolžnosti starejših v dolgotrajni oskrbi, ki so jo v Ljubljani...

Pevski zbori stanovalcev domov starejših občanov se vsako leto srečajo na reviji, kjer pokažejo svoje znanje, se družijo in tudi skupaj zapojejo.

Letos je bila revija že sedemnajstič zapored, gostitelj pa je bil Dom starejših občanov Fužine, saj je njihov pevski zbor zmagal na lanskem srečanju. Nastopilo je 42 zborov, vseh udeležencev srečanja pa je bilo več kot 700, zato so prireditev pripravili kar na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. K organizaciji so pritegnili tudi dijake srednje šole za gostinstvo in turizem, ki so poskrbeli za pogostitev, njihovi vrstniki iz srednje zdravstvene šole ter študenti visoke šole za zdravstvo iz Novega mesta, ki v fužinskem domu sicer opravljajo...

Koliko je revščine med slovenskimi upokojenci ter o tem, kaj lahko za zmanjšanje revščine storijo društva upokojencev, smo se pogovarjali z Rožco Šonc, ki pri ZDUS vodi komisijo za socialna vprašanja in projekt Starejši za starejše.

Raziskave kažejo, da podatki o mesečnih prejemkih niso najboljši kazalec revščine, pa vendar - kaj pravi statistika?
Na konferenci v Madridu je bilo ugotovljeno, da je v državah članicah EU od 9 do 26 odstotkov prebivalstva izpostavljenega revščini. Vendar kriteriji niso povsem objektivni: revni v Luksemburgu niso primerljivi z revnimi v Bolgariji. Pa tudi revščino doživljamo različno. Nekomu se zdi, da je reven, če si ne more privoščiti obiska v gledališču, počitnic in podobnega, a pri tem še ne gre za preživetje.

Upokojeno diplomirano psihologinjo Zmago Prošt je res prijetno poslušati, ko niza načrte in dosežke, ki jih uresničuje tudi z veliko pomočjo somišljenikov. Predvsem pa je ponosna na vse večji razcvet medgeneracijskega središča v Renčah, naselju na skrajnem koncu Vipavske doline, kakor prihajajo tudi prebivalci iz bližnjih vasi Vogrsko, Volčja Draga in Bukovica.

Zmaga Prošt je sicer odrasla v Novi Gorici, a se je po končanem študiju s soprogom novinarjem ustalila v Črni na Koroškem. Več kot desetletje je spremljala razvoj mladih z motnjo v duševnem razvoju in kar nekaj let vodila center za socialno delo na Ravnah. Delovala je v različnih nevladnih organizacijah na področju socialnega varstva in bila med drugim predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, predsednica Socialne zbornice Slovenije, članica strokovnega sveta pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

V Ljubljani že več kot trideset let deluje Društvo nekadilcev in zdravega življenja. Člani, trenutno jih je blizu 300, se zavzemajo za zrak brez cigaretnega dima, saj je njihovo geslo: »Ne kadim – zdravo živim.« Poleg predavanj in različnih akcij za osveščanje o škodljivosti kajenja vsak mesec pripravijo tudi izlet, ki mu sledi družabno srečanje s plesom.

Člani ljubljanskega društva se družijo tudi z društvom iz Maribora in Sevnice in so člani Slovenske zveze za tobačno kontrolo kot krovne organizacije. Svoje prostore imajo na Grablovičevi 28, kjer se lahko oglasite vsak četrtek med 16. do 18. uro in boste dobili več informacij o njihovih akcijah. Tudi kadilci, ki se želijo odvaditi kajenja, se lahko oglasijo, saj jim bodo pomagali premagati to nezdravo navado. Več informacij dobite na telefonu 051 385 892 ali pri predsedniku društva na tel. št: 031 833 074.

Evropski teden mobilnosti bo uvedla preobleka Hiše Evropske unije na Bregu 14 v Ljubljani. Arhitekt Gašper Demšar si je zadal nalogo, da bo prostore hiše opremil podnebno ozaveščeno. Uporabil je les. Postavitev LesOzavečeni bo za obiskovalce dostopna že v petek, 17. septembra, uradna otvoritev pa bo v petek, 24. septembra, ob 18. uri. Vodilna ideja postavitve je ozavestiti javnost o pozitivnih učinkih uporabe lesa, ki prispeva k zmanjšanju posledic podnebnih sprememb, saj ima učinko...