»Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi življenjski pogoji človeka in vseh drugih vrst na planetu. To stanje zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je ob predstavitvi knjige Ekosistemska družbena ureditev povedal dr. Dušan Plut. V obsežni znanstveni monografiji, ki je izšla v dveh zvezkih na skoraj 1800 straneh pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavil svojo vizijo prihodnosti.

Obsežno in pomembno znanstveno delo je nastajalo več kot deset let, zamisel o novi družbeni ureditvi pa je dejansko dozorevala pet desetletij. Dr. Dušan Plut je kot geograf, zgodovinar, ekolog, zaslužni profesor ljubljanske univerze, krajše obdobje je bil dejaven tudi v politiki, ves čas neutrudno iskal odgovore na kompleksna vprašanja s področij trajnostnega razvoja, okoljevarstva in družbene ureditve. Knjiga ni le izjemno aktualna, nekatera njena svarila se na žalost že uresničujejo. Spomnimo se samo na največji požar v zgodovini Slovenije, ki je lani divjal na Krasu zaradi dolgotrajne suše in vročinskega vala, na vojno v Ukrajini in spopadanje Evrope z visoko inflacijo in pomanjkanjem energije.

AKTUALNO

Predlog nove evropske uredbe o vozniških dovoljenjih predvideva, da morajo vozniki po dopolnjenem 70. letu vozniško dovoljenje podaljševati na pet let, pogoj je uspešno opravljen zdravniški pregled. Tako se bodo poenotila pravila med članicami EU, saj so ponekod vozniki opravljali preglede na deset let, drugje pa na primer samo v primeru težav pri vožnji. 

Vsebina evropske uredbe je vzbudila precej negodovanja. Tretjina slovenskih voznikov je namreč starejša od 60 let, vendar pa to pravilo pri nas že velja, in sicer za tiste, ki imajo nova vozniška dovoljenja v obliki kartice. Ta veljajo deset let, po 70. letu pa morajo dovoljenje podaljševati na pet let. Res pa je, da ima večina voznikov še rožnato »zloženko« z veljavnostjo do dopolnjenega 80. leta. Nekaj časa še imajo za zamenjavo dovoljenja, saj je rok podaljšan do januarja 2033. Naj ob tem omenimo, da ima veljavno vozniško dovoljenje več kot 32.200 oseb, starejših od 80 let.

O letnem dodatku za leto 2023

V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste za katere menimo, da bi koristili tudi preostalim bralcem, bomo objavljali v reviji. 

Letni dodatek 2023

Kar nekaj bralcev je poklicalo v uredništvo in spraševalo, koliko znaša letošnji letni dodatek upokojencev in kdaj ga bodo dobili na svoje bančne račune.

Kot so sporočili z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), bodo upokojenci letni dodatek dobili skupaj z junijskimi pokojninami 30. junija 2023.

Aktualno

V državah Zahodnega Balkana (Albanija je izvzeta) upokojenci predstavljajo precejšnji delež prebivalstva. Bosna in Hercegovina, Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora in Severna Makedonija so države, od katerih ima vsaka svojstvene težave. Mladi se iz držav izseljujejo, gospodarstvo usiha, upokojenci pa vse bolj postajajo talci razmer.

Zagotovo ni narobe začeti z okvirom, ki ga določajo povprečne plače. Te so na Zahodnem Balkanu različne in še zdaleč ne dosegajo povprečnih plač v Sloveniji in na Hrvaškem, ki prednjačita s povprečnimi plačami nad tisoč evri. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji pa te znašajo med 450 in 730 evri. Seveda podatek o povprečnih plačah ni povsem idealen kazalnik življenja v državi, je pa okvir, znotraj katerega je največkrat določen okvir življenja upokojencev.

Aktualno

Anita Caruso, znana in spoštovana humanitarka, je nova predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost. Zamenjala je Biserko Meden Marolt, zdaj svetovalko predsednice države za družbene zadeve. Tudi Anita Caruso se zavzema za pomoč vsem ranljivim in ogroženim. To je najprej počela poklicno, odkar je upokojena, pa prostovoljno.

»Če si sami ne bomo pomagali, nam ne bo nihče,« je odločna. Zato je sklenila stopiti v velike čevlje predhodnice, mi pa smo se z njo pogovarjali o aktualnih problemih starejših ter nalogah, ki čakajo Srebrno nit. Ker ve, kaj je stiska, saj ni imela lahke mladosti, že vse življenje pomaga ogroženim, preziranim in ranljivim. »Zdaj se bom usmerila predvsem v pomoč starejšim, generaciji, ki ji pripadam tudi sama.« Tudi pri Rdečem križu, kjer je bila dolgo časa zaposlena, je mnogo starejših potrkalo na njihova vrata.

 Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.

Zaradi te zaskrbljujoče številke bomo letos 24. aprila že tretjič zapored obeležili  dan brez zavržene hrane. Po sklepu vlade bo to odslej tudi uradno slovenski dan brez zavržene hrane, s katerim širimo pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati. Zavržki hrane namreč pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Na včerajšnji seji je Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejel sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023 ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine od 1. januarja 2023.

Najnižja pokojninska osnova za pokojnine uveljavljene od 1. januarja 2023 znaša 1.061,17 evra oziroma 776,78 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2.