-
Za slovenske zmage
Po zaključku druge svetovne vojne so oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov s ciljem, da zagotovijo mir po svetu in preprečijo vojaške spopade. Članice so se zavezale, da bodo morebitne spore reševale po mirni poti. Kot vemo, je to temeljno načelo zelo pogosto ostalo le deklarirana želja, čeprav ustanovna listina predvideva tudi sankcije zoper kršiteljice. Pri tem ima najpomembnejšo vlogo varnostni svet, v katerem pa imajo stalne članice (ZDA, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo in Francija) pravico veta, in brez njihovega soglasja ni mogoče sprejeti odločitve, ki bi države kršiteljice temeljnih načel organizacije kaznovala.
-
Javni zavod krajinski park Kolpa s partnerji te dni organizira več zanimivih dogodkov. Vabijo, da se jim pridružite, saj bo poučno in zabavno.
V petek, 7. aprila, pripravljajo dejavnosti ob mednarodnem dnevu bobra. Pred leti se je ponovno naravno naselil na nekaterih slovenskih vodotokih, tudi na Kolpi. Ob njegovem vračanju v naše okolje se gotovo porajajo številna vprašanja in mogoče dvomi, na katera bodo skušali odgovoriti slovenski in hrvaški strokovnjaki s tega področja, in predali nasvete za uspešnejše sobivanje.
-
ANKETA
Sogovornike smo vprašali, kaj menijo o vseživljenjskem izobraževanju.
Anita Ogulin, humanitarka in predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje: »Današnji čas tudi od naše generacije zahteva nenehne spremembe. Narekuje jih nepredstavljivo hiter tehnološki razvoj, vseživljenjsko izpopolnjevanje ali izobraževanje potrebujemo že za sam obstoj. Če se omejim le na digitalizacijo – brez vsaj osnovnega obvladovanja digitalnih povezav skorajda ni dostopa do javnih institucij. Hkrati nam to znanje omogoča povezovanje v socialnih omrežjih v času, ko fizičnih povezav ne zmoremo uresničevati.«
Imeti vid in videti ni vedno isto
Aktualno
Društvo Svetloba združuje bolnike z redkimi genskimi boleznimi, ki prizadenejo mrežnico ali vidni živec. V Sloveniji je okoli tisoč bolnikov s tako gensko okvaro, vsak pa ima svojo zgodbo, s katerimi opozarjajo na specifike bolezni, ki za zdaj še niso ozdravljive in vodijo v slepoto. Ta lahko nastaja postopno ali naenkrat.
Deklica Mila, o kateri so letos posneli dokumentarni film, pa se je že rodila slepa. Ima Leberjevo kongenitalno amavrozo, s katero se je v Sloveniji rodilo približno 15 otrok. Kljub bolezni Mila uspešno nastopa in tekmuje s kljunasto flavto, poje v zboru, kleklja, smuča, se uči francoščino. Z ljubečo podporo družine zelo kakovostno živi običajno življenje, polno veselja, in z optimizmom zre v prihodnost. Skupaj z družino so navdih za vse. O njej in delu društva nam navdušeno pripoveduje Mihela Gorše.
Hrvaška postaja vse bolj starajoča se družba
Kako živijo pri sosedih
Uradni rezultati zadnjega popisa prebivalstva na Hrvaškem so bili dokaj presenetljivi. Najprej zaradi dejstva, da ima država uradno kar za skoraj deset odstotkov manj ljudi kot pred desetimi leti (letos jih šteje le 3.871.833, kar je za 413.056 manj od prejšnjega popisa), pa tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška hitro starajoča se družba. Že skoraj polovica prebivalcev, natančneje 44 odstotkov, je namreč starejša od 50 let. Demografi napovedujejo, da bo slika v manj kot desetih letih še slabša, saj bosta statistično na 3,4 starejšega prebivalca »prišla« le dva mlada. Poleg vsega so vse glasnejša opozorila, da je vzdržnost pokojninskega sistema na prelomni točki.
Živeti doma ob srčnosti socialnih oskrbovalk
Aktualno
»Življenje prinese trenutek, ko potrebuješ pomoč drugih. To se je zgodilo tudi meni in nikoli ne bom pozabila, kako je vrata mojega doma prvič prestopila socialna oskrbovalka. Prejemnica pomoči na domu sem že osem let in prav vsem oskrbovalkam, ki so me v tem času obiskovale, sem hvaležna za njihovo požrtvovalno delo in za trenutke sreče v njihovi družbi. So tudi moja vez z zunanjim svetom, saj le redko zapustim dom, ki je na prelepem, a odročnem in predvsem pozimi težko dostopnem kraju,« pohvali delo socialnih oskrbovalk oseminosemdesetletna Katica Pešak iz občine Vojnik.
-
Pravo vrednost človek nosi v sebi.
Tisto, ki je požar ne zogleni,
vrednost ne odpihne,
potres ne načne
in družba ne odvzame.
Tisto, ki je vedno z njim, kamor koli gre. Iz knjige CAMINO avtorice Petre ŠkarjaVsepovsod smo izzvani, marsikje izpostavljeni, vabljeni, pričakovani. Tudi če nismo nagovorjeni neposredno in osebno, se nas vse okoli nas na neki način dotakne. Poslušamo, gledamo, beremo ... in že smo del tega, kar se dogaja. Komentiramo, premišljujemo, ugibamo ... Ali je vse res, morda je le delno res, kaj celo izmišljeno?
Osnovna vsakdanja opravila pri sodobni dolgotrajni oskrbi
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Ob staranju prebivalstva se naglo večajo potrebe po oskrbi. Težave pri tem rešujejo v evropskih državah že četrt stoletja s sodobnimi zakoni o dolgotrajni oskrbi. Zadnja leta se tudi slovenske vlade odločajo, da bomo začeli reševati naše pereče probleme pri oskrbi onemoglih ljudi. Skupno izhodišče vseh sodobnih zakonov o dolgotrajni oskrbi je javna pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Zakoni zagotavljajo različne oblike pomoči pri osnovnih in podpornih vsakdanjih opravilih – danes se ustavimo pri osnovnih. Nabor osnovnih vsakdanjih opravil je čedalje bolje opredeljen (mednarodna kratica zanje je ADL, včasih BADL – Basic Activities of Daily Living). Njihova opredelitev v zakonih o dolgotrajni oskrbi je kriterij za posameznikovo upravičenost do javne pomoči. Tudi zato je njihovo poznavanje pomembno. V sodobni nabor osnovnih vsakdanjih opravil spada naslednjih sedem.
Informativni dan z avstrijskimi strokovnjaki
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju s strokovnjaki avstrijskega nosilca pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira informativni dan. Potekal bo v torek, 18. aprila, v prostorih Območne enote Maribor, na Zagrebški cesti 84, od 9. do 13. ure.
Svetovanje je namenjeno zavarovancem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji, in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino in kakšna bo njena višina ter tudi upravičencem do avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.
Dunajski upokojenci varijo svoje pivo
Iz doma starejših občanov Atzgersdorf se od leta 2020 širi vonj po hmelju in sladu. Projekt so začeli z namenom izboljšanja motoričnih in kognitivnih sposobnosti upokojencev ter spodbujanja občutka skupnosti in povezanost med prebivalci, razvil pa se je v zabavno dejavnost, ki prebivalcem doma omogoča kakovostno preživljanje prostega časa. Stanovalci so vključeni v celoten proces izdelave končnega izdelka. Skupaj s pivovarjem meljejo in pasirajo slad, skrbijo za ustrezno temperaturo ter fermentirajo pivo. Sami poskrbijo tudi za etiketiranje steklenic. Lager so poimenovali »Oma« (babica) in »Opa« (dedek), svetlo pivo pa »Hellmut« in »Hellga«.
