-
Za slovenske zmage
Nikomur ni po volji, če o njem odločajo drugi, še posebej, če na te odločitve ne moremo vplivati. A tako pač je. Najprej smo odvisni od odločitev tistih, ki smo jim zaupali odgovornost voditi državo, vendar tudi oni niso povsem samostojni. Poglejte na primer, kako korenito so se v zadnjih mesecih spremenile cene energentov in hrane. V grobem so te podražitve posledica vojne v Ukrajini, kaj hitro pa so svoj lonček pristavili mednarodni špekulanti, ki v novonastalih razmerah vidijo priložnost za velike zaslužke.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Ali ste se že srečali z demenco pri starem človeku? Če se niste, se lahko kmalu, saj ima to bolezen v Sloveniji več kot 30.000 ljudi – z njo se torej srečuje vsaj 100.000 njihovih najbližjih. Zanje je to nerazumljiva bolezen; mama jih na primer dolži, da ji ne dajo jesti. Danes bomo demenci pogledali v obraz, da bi jo razumeli, naslednjič pa spoznali sodobne metode za uspešno sporazumevanje in ravnanje s takim bolnikom.
Demenca je bolezen, ki postavi življenje v družini na glavo (podobno kot kap), z vidika sožitja v družini pa še huje. Pri kapi se to zgodi v trenutku, pri demenci pa človeku um počasi peša – ta bolezen se od nastanka do smrti lahko razvija več kot desetletje. Vedenje obolelega se vztrajno spreminja. Čim višjo starost ljudje dosežejo, tem pogosteje obolijo za demenco. Sam človek ne prepozna svoje bolezni. Ko skuša reševati svoje spominske in druge težave, ki se mu pojavljajo, se za druge obnaša nerazumljivo; brez zunanjega vzroka se razjezi, je malodušen ali obupan. Tudi svojci ne prepoznajo demence pri mami ali očetu, če nimajo o njej osnovnega znanja. Čedalje teže pa obvladujejo sožitje in prilagajajo svoje obveznosti bolezni, na koncu se marsikateri počutijo bolj bolne kot mama ali oče z demenco. Ob kapi je vsakemu jasno, da je to bolezen, demenco pa ljudje doživljajo kot starostno hudobijo – »žlehtnobo« ali odvratno »norost«.
Ali zaužijete dovolj vitamina D?
Vitamin D je za zdravje in dobro počutje tako pomemben, da 2. novembra obeležujemo njegov svetovni dan, ki letos poteka pod sloganom »ustavimo pomanjkanje vitamina D«.
Raziskave namreč dokazujejo, da v jesensko-zimskem obdobju kar okrog 80 odstotkov odraslim prebivalcev Slovenije primanjkuje vitamina D. Od novembra do aprila se namreč zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na našem geografskem območju proces njegovega nastajanja v koži praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu. Prav tako ga premalo dobimo s prehrano - večinoma manj kot 3 mikrograme na dan, čeprav bi ga pozimi za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU). Pomemben pa je predvsem za zdravje okostja in odpornost imunskega sistema.
Predčasno uskladitev pokojnin že novembra
Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi s predčasno uskladitvijo pokojnin za 4,5 odstotka dvignila že novembra, za prav toliko pa bi omejila dvig oskrbnin v domovih za starejše. Ob tem bo domovom za starejše občane pomagala pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja.
Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin bodo zagotovljena v državnem proračunu, torej ne bodo obremenili pokojninske blagajne, je v izjavi za medije po srečanju z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Marijanom Papežem in s predsednikom Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janezom Sušnikom pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob.
-
V dneh do 1. novembra se lahko obiskovalci največjega ljubljanskega pokopališča Žale do groba svojcev zapeljete z električnimi vozili Kavalir. Vozijo med 9. in 17. uro, voznika lahko ustavite med vožnjo, če je v vozilu še prostor, ali pa se za prevoz dogovorite na tel. št.: 031 666 332.
Eno vozilo ima krožno vožnjo po voznem redu in ustavlja na osmih postajališčih na starem in novem delu Žal. Postajališča so označena s tablami, poleg njih so postavljene klopi. Ob vsaki polni uri Kavalir odpelje s prvega postajališča pri cerkvi Sv. Križa pri glavnem vhodu na pokopališče Žale.
Prva izplačila energetskega dodatka 2. novembra
Prihodnjo sredo, 2. novembra, bodo prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka prejeli energetski dodatek v različnih višinah.
Septembra je bilo v Sloveniji 50.236 prejemnikov denarne socialne pomoči in 21.295 prejemnikov varstvenega dodatka. Dodatek bo za samsko osebo znašal 200 evrov. Za enostarševske družine bo znašal 200 evrov in še 118 evrov za vsakega otroka ali še 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za dvostarševske družine bo znašal 314 evrov in bo povečan za 118 evrov za vsakega otroka ali za 59 evrov, če je otrok vključen v skupno varstvo in vzgojo. Za osebi, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti brez otrok, bo dodatek 314 evrov.
Nepogrešljiva pomoč delovnih terapevtov pri zagotavljanju samostojnega življenja
Današnji svetovni dan delovne terapije poteka pod sloganom Priložnost + izbira = pravičnost. Delovni terapevti želijo prikazati pomen svoje stroke pri zagotavljanju samostojnega življenja ter vključevanja posameznika v vsakodnevne aktivnosti na vseh področjih življenja.
Kot opozarjajo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, so delovni terapevti med vsemi skupinami zdravstvenih delavcev resda najmanj številčni, a so nepogrešljiv in ključni člen pri rehabilitaciji in obravnavi bolnikov, ko se njihovo zdravstveno stanje zaradi poškodb, nesreč, različnih zdravstvenih stanj in bolezni ali razvojnih nepravilnosti poslabša.
Namesto za nakup sveče darujte za dober namen
Fundacija Svečka v dneh pred 1. novembrom spet organizira ekološko-humanitarno akcijo Manj svečk za manj grobov. Na ta način že nekaj let za dobrodelne namene zbirajo sredstva, ki bi jih sicer porabili za nakup sveč in cvetja za okrasitev grobov. Tako lahko spomin na pokojne počastite drugače, a prav tako spoštljivo.
Letos bodo poseben poudarek namenili ozaveščanju otrok in mladih o trajnostnem načinu življenja, predvsem želijo spodbuditi pogovor o tem, kako izbiramo izdelke z minimalno in razgradljivo embalažo, ter o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in preudarnem potrošništvu. V projektu sodeluje 150 organizacij in preko 500 prostovoljcev iz vse Slovenije. Pred pokopališči v 24 krajih po Sloveniji bodo v dneh do vključno 1. novembra stojnice, kjer lahko v zameno za prostovoljni prispevek dobite zastavico sočutja, ponekod pa poslikan kamenček. Te so pomagali ustvarjati v nekaterih domovih starejših občanov.
Začelo se je cepljenje proti gripi
Respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, prevladujejo zlasti okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Zato se je že začelo cepljenje proti gripi v sezoni 2022/2023. Priporočajo ga vsem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni, torej starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom, nosečnicam, majhnim otrokom in njihovim družinskim članom, osebam z izrazito povečano telesno težo, zdravstvenim delavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, pa tudi drugim delavcem v službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.
Mednarodni festival vezenja v Velenju
Po nekajletnem premoru bodo Rdečo dvorano v Velenju spet napolnile čudovite vezenine. Muzej Velenje skupaj z mestno občino, velenjsko univerzo za III. življenjsko obdobje in javnimi zavodi 21. in 22. oktobra prireja 6. mednarodni festival vezenja. Poudarek bo na vezenih naglavnih pokrivalih, na ogled pa bodo tudi druge vezenine ter razstava natečaja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Poleg tega si bodo obiskovalci lahko ogledali pokrivala, ki jih hranijo v muzeju, zasebno zbirko narodnih noš ter literaturo na temo ročnih del. Na festivalu bodo sodelovali posamezniki ter predstavniki društev, ki se ukvarjajo z vezenjem iz Slovenije ter iz Srbije, Italije in Madžarske. Eden ključnih strokovnjakov na področju tekstilne dediščine, dr. Bojan Knific, pa bo pripravil predavanje na temo Ženska pokrivala na Slovenskem.