Ob današnjem mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine, ki poteka pod geslom Dostojanstvo za vse tudi dejansko, se tako v Sloveniji kot svetu vrstijo pozivi k odpravljanju revščine, ki jo je pandemija covida-19 še poglobila. Revščina ni nekaj, čemur se ni mogoče izogniti, ampak je posledica določenih odločitev pristojnih, so kritični v Združenih narodih.

 Človekovo dostojanstvo po opozorilu Združenih narodov  ni le temeljna človekova pravica, ampak je osnova vsem drugim človekovim pravicam. Po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine pa skrb za premagovanje revščine ni naloga nevladnih organizacij, ampak države, ki se mora na stiske odzvati takoj. Zato napoveduje vztrajanje pri zahtevah po učinkovitejši socialni politiki in po odpravi pomanjkljivosti v pokojninskem sistemu.

 Čokoladni svet je veliko bolj bogat, kot si večina ljudi predstavlja. Če ne verjamete, pridite v soboto na Pogačarjev trg v Ljubljani. Tam se bo ves dan odvijala Čokoljana, sejem, ki bo že devetič prestolnico za en dan spremenil v sladko središče čokolade.
Sodelovalo bo več kot 40 različnih ponudnikov čokoladnih dobrot, tudi iz Italije. Poskusili boste lahko različne vrste čokolade, tudi z manj običajnimi dodatki, odlične čokoladne sladice in morda izvedeli še kakšno sladko skrivnost. Vabijo vas na delavnice z Masterchefom, prav tako boste lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za vikend paket izposoje električnega avtomobila in čokoladno kulinarično doživetje z aktualnim Masterchefom Slovenije.

V Evropi vsako leto med mešanimi odpadki konča 1,4 kg e-odpadkov na prebivalca, v zabojnike za smeti zlasti pogosto odvržemo mobilne telefone, električne zobne ščetke, opekače kruha in kamere, iz katerih bi lahko pridobili pomembne surovine. Številne male aparate (delujoče ali pokvarjene) pa kopičimo v domačih predalih ali garažah. Zato je v središču letošnjega mednarodnega dneva e-odpadkov, ki bo 14. oktobra, prav kopičenje malih aparatov. Slogan pa se glasi: »Vse e-odpadke recikliraj, na velikost se ne oziraj!«(Recycle it all, no matter how small!).

 Na IŠSP – Inštitutu za študije stanovanj in prostora skupaj s somišljeniki načrtujejo prvo zadružno bivanjsko skupnost v Ljubljani ali njeni okolici. Trenutno iščejo primerno hišo, ki bo dovolj velika za vzpostavitev kakovostnih prostorskih pogojev za sobivanje. Vabijo vse zainteresirane za sobivanje kot tudi tiste, ki ste lastniki prevelike nepremičnine in bi jo želeli prodati za namen vzpostavitve bivanjske skupnosti, na prvo srečanje, ki bo 13. oktobra 2022 ob 10.15 v Dnevnem centru aktivnosti za starejše na Tržaški 37 v Ljubljani.

 Duševno zdravje je treba spodbujati kot vrednoto, h kateri vsi stremimo in si zanjo prizadevamo. Stigma in diskriminacija žal še vedno predstavljata oviri pri socialni vključenosti in dostopu do ustrezne oskrbe, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kot so navedli, se bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsak četrti med nami v življenju srečal z duševnimi težavami. Naraščajoče družbene in ekonomske neenakosti, dolgotrajni konflikti, nasilje in izredne razmere na področju javnega zdravja namreč vplivajo na celotno svetovno prebivalstvo, ogrožajo napredek in blaginjo.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) opažajo rastoče nezadovoljstvo med upokojenci. Dodatno pa jih je razjezila zanje podcenjujoča napoved dviga letnega dodatka za upokojence za le pet evrov. Od vlade zahtevajo, da določbo v zakonu o izvrševanju proračuna spremeni v skladu s pokojninskim zakonom, sicer nanj napovedujejo ustavno pritožbo.

Vlada je v predlogu zakona o izvrševanju proračunov za 2023 in 2024 preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto.

Še nikoli do zdaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in toliko blaginje, kolikor je je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega in tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Prepričan je, da lahko k večjemu sožitju in dobremu komuniciranju v družbi največ prispeva babyboom generacija, ki je svet spreminjala tudi v mladosti.

Starost je nekaj dobrega

V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec septembra potekal največji dogodek za starejše v Evropi, tokrat že 21. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Rdeča nit strokovnega programa je bila digitalizacija. Poleg okroglih miz o aktualnih temah, številnih delavnic in predavanj je bilo živahno tudi na odprtem odru, kjer so potekali glasbeni, pevski in plesni nastopi. Na slavnostnem odprtju, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, so nastopili Združeni otroški in mladinski zbor OŠ Majde Vrhovnik pod...

AKTUALNO

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) ima v lasti največ oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za starejše. Letos praznuje 25. obletnico delovanja, ki so jo slovesno proslavili ob odprtju 60 novih oskrbovanih stanovanj na Bledu.

Sklad se je leta 1996 preoblikoval iz nekdanjega stanovanjskega sklada pokojninskega zavoda. Direktor mag. Andrej Hudoklin v četrtstoletni zgodovini kot eno večjih prelomnic izpostavlja leto 2001, ko je sklad kot prvi v Sloveniji zgradil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Danes jih je že 469 v 19 krajih. »Morda se pomembna prelomnica izrisuje tudi v letošnjem letu, ko se zaradi zaostrenih razmer na nepremičninsko-gradbenem trgu, mislim predvsem na visoke cene zemljišč, gradbenega materiala in storitev, srečujemo s številnimi...

Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja deset do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.

Kako poskrbeti, da bodo domači oskrbovalci prepoznani in jim bo družba pri njihovem zahtevnem delu pomagala, so iskali odgovore tudi na srečanju evropskih raziskovalcev neformalne oskrbe v začetku septembra v Ljubljani. Pripravilo ga je Evropsko združenje Eurocarers, ki združuje 75 organizacij civilne družbe, univerz in raziskovalnih inštitutov iz 25 držav.