Število okužb s covidom-19 se povečuje tako pri nas kot drugje po svetu in pričakovati je, da bo še naraščalo. A razmere niso dramatične, saj je pri okužbah z zdaj znanimi različicami virusa SARS-CoV-2 manj hujših potekov bolezni in smrti.

Predvsem pa jih bomo laže obvladovali tudi zato, ker smo v zadnjih dveh letih in pol pridobili »kapital imunosti«, ki je posledica cepljenja, prebolevnosti in hibridne imunosti. Obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo, prav tako vlada ne namerava uvajati množičnega testiranja oziroma pogoja PCT, računa pa na odgovorno vedenje državljank in državljanov. Tako bi lahko povzeli razpravo o aktualnih izzivih prihodnjega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki je konec junija potekala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

 Agencija za varnost prometa in policija danes začenjata drugo nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas varuje vas. Namenjena je opozarjanju na pomembnost uporabe varnostnega pasu vseh potnikov v avtomobilu in to na vsaki, tudi krajši poti. 

Akcija bo trajala do nedelje,  policisti jo bodo izvajali ob rednem delu, obenem bodo preverjali še uporabo naprav in opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo. V vsaki policijski upravi pa bodo izpeljali po en poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov.

Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov, ki na leto opravijo blizu 37 tisoč prostovoljnih ur. Imajo vedno več dela, saj se v gore podaja vedno več planincev, prav tako so pogostejše vremenske nevšečnosti.

Najstarejše planinske poti so uhodili pastirji, ki so gonili živino in drobnico na visokogorsko pašo. Želja po doživljanju narave je vzpodbudila nastanek planinskih poti, ki jih je bilo potrebno označiti. Že v prvem letu pa je slovenska planinska organizacija, predhodnica Planinske zveze Slovenije, označila 97 poti. Pred stotimi leti pa so na pobudo Alojza Knafelca, kartografa in načelnika markacijskega odseka SPD začeli uporabljati enotne markacije, ki jih uporabljamo še danes: to os bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Knafelčeva markacija je velika med 8 in 10 centimetri, razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko je v prečnem prerezu 1:2:1.

 V poletni vročini pogosto uporabljamo klimatske naprave, če že ne v stanovanjih pa zagotovo v avtomobilih  Dobro pa je upoštevati nekatera priporočila, ki bodo preprečili, da bi zaradi hladnega zraka zboleli.

Izogibajmo se velikim temperaturnim šokom. Zato naj bo v stanovanju temperatura le od 5 do 7 stopinj nižja kot zunaj. Zaradi prehudih razlik se lahko namreč prehladimo ali dobimo  bolečine v sklepih, vnetje ušes in oči oziroma si poslabšamo morebitne kronične težave. Priporočljivo je, da klimatske naprave ne odpremo takoj na polno, temveč temperaturo v prostoru postopoma znižujemo – še posebej, če smo bili pred tem v zelo vročem okolju.

Za celotno Slovenijo je od danes razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, zato je prepovedano kurjenje in izvajanje aktivnosti, ki lahko povzročijo požar. 

Agencija za okolje opozarja, da so se sušne razmere v večjem delu države zaradi visokih temperatur in visokega izhlapevanja poslabšale. Najbolj sušno je v osrednjem delu Slovenije, na Notranjskem in v Ljubljani z okolico, kjer beležimo t. i. izjemno sušo. V ostalem delu zahodne polovice države so t. i. izrazito sušne razmere, s tem da na Goriškem izrazita suša vztraja neprekinjeno že peti teden. Na vzhodu so razmere v površinskem sloju tal nekoliko boljše, zmerno sušne, v Pomurju, na Dolenjskem in Beli krajini pa so običajne razmere za ta čas v letu, navaja agencija za okolje.

 Občina Ankaran si prizadeva za trajnostno mobilnost in lažjo dostopnost kopalcev do plaž, zato tudi letos organizira brezplačni poletni avtobus. Do 1. septembra bo vozil od hrvatinskega križišča do Lazareta, od 8. zjutraj do 23. 30 ure, ustavil bo na kar 16 postajališčih. Urnik prevozov je objavljen na spletnih straneh www.visitankaran.si in www.obcina-ankaran.si ter na postajališčih. Poleg tega se lahko potniki brezplačno vodijo tudi z avtobusi redne linije Lazaret–Koper, in sicer med postajališči Lazaret meja in Hrvatini K.

 Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja. Zato velja upoštevati njihova priporočila.

- Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico).

- Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sporočil, da bo letni dodatek za leto 2022 izplačal skupaj z junijskimi pokojninami v četrtek, 30. junija. Prejelo ga bo 615.409 oseb, od tega 601.728 uživalcev pokojnin in 13.681 uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek bo izplačan skladno z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Tudi letos se za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg seštevka zneskov osebne pokojnine in dela vdovske pokojnine oziroma seštevkov zneskov družinske pokojnine po prvem in po drugem roditelju ter dodatkov in razlike pokojnin po drugih predpisih, upošteva znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

V soboto, 18. junija, bodo slovenske galerije in muzeji, prvič pa tudi nekateri arhivi in univerze,  brezplačno odprli svoja vrata obiskovalcem med 18. in 24. uro. Tako bodo obeležili že 20. poletno muzejsko noč.

V tej  največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob. Pripravljajo vodstva po razstavah, delavnice za mlajše obiskovalce, ponekod tudi zanimiva predavanja, koncerte. Izpostavljamo samo nekatere.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravljajo poseben SEMenj, na katerem se bo predstavilo 14 rokodelcev, in koncert na ploščadi.

 V Arboretumu Volčji Potok bo v soboto, 18. junija, potekala zaključna prireditev Tedna ljubiteljske kulture, ki je letos zaradi obilice dogodkov potekal skoraj cel mesec. Dogodek pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Festival Dober dan bo trajal od desete ure do mraka, na njem pa se bo predstavilo blizu dva tisoč nastopajočih na sedmih prizoriščih. Tako bo mogoče prisluhniti napevom godb in pihalnih orkestrov, vokalnih skupin in pevskih zborov, tamburašev, orgličarjev in harmonikarjev. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Obiskovalci bodo lahko okusili dobrote iz kulinaričnih kotičkov slovenskih pokrajin, in spoznali delo čebelarjev, gasilcev, lovcev, ribičev, gorskih reševalcev …