Turizem je postal ena najbolj rastočih gospodarskih panog. Ljudje vse bolj potujemo po vsem svetu, predvsem zaradi vse večje mobilnosti in tudi cenovne dostopnosti. Ob spoznavanju drugih dežel in kultur pa se spreminja tudi naš odnos do lastne domovine. Največkrat šele takrat vidimo, kakšno bogastvo imamo doma.

Vsaka dežela je po svoje lepa in nekaj posebnega. Na nedavnem potepanju po Malti, tej čudoviti mali otoški deželi sredi Sredozemskega morja, bogati s soncem, vetrom, kamnom in ljudmi, ki so mešanica številnih kultur, ki se na otoku prepletajo že stoletja, te najbolj preseneti, da nimajo rek, potokov in s tem pitne vode. Odvisni so od deževnice in razsoljevanja morske vode. Zato imajo malo zelenja in dreves, pa še ta morajo biti odporna proti vetru in suši.

Ob zadnjih dogodkih žal ne moremo mimo politike. Le kdo ni sit politikov, ki se vse povprek prepirajo, si nagajajo in skrbijo predvsem za lastne interese, pri tem pa si za talca jemljejo državo. Če bi delali za ljudi, kot so obljubljali pred volitvami, bi se lotili pomembnih projektov, ki že leta, nekateri celo več kot desetletje, čakajo na sprejem. Takšen primer je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi ga potrebovali že pred desetimi leti, a ga še vedno nimamo. 

Na vrata nam že dolgo trkajo demografske spremembe – povečanje števila starejših ob manjših generacijah mladih, mi pa se delamo, kot da tega ni. V večini evropskih držav so to področje začeli urejati že pred 20 leti. Pri nas pa že več vlad ni prišlo dlje od obljub. Težave se povečujejo in vse težje jih bo obvladovati. Zaradi tega trpijo tako ostareli, ki nujno potrebujejo pomoč, kot tudi njihovi svojci, ki ob skrbi zanje zbolevajo in izgorevajo. Domovi za starejše so polni, vrste čakajočih pa vse daljše.

Leto 2020 je prineslo dve lepi okrogli številki in želimo si, da bi bilo dobro za vse. Bodimo prijazni do sebe in drugih, kadar koli je mogoče. Vedno je mogoče, je dejal Dalajlama.

Vzemimo si čas za dobre stvari. Čeprav nas povsod nagovarjajo, kaj vse bomo dobili zastonj, je to nemogoče. Američani, ki vedo, kako se tem stvarem streže, pravijo, da zastonj kosila ni. Prav tako ni zastonj kakovostnih in preverjenih informacij, čeprav so z razvojem interneta mnogi ljudje dobili tak občutek. Danes so tiskani mediji na preizkušnji. Čeprav še vedno zaposlujejo največ novinarjev in prinašajo največ preverjenih novic, zaradi padanja dohodkov od prodanih izvodov in oglasov vse težje shajajo.

Če radi berete, potem vas vabim, da spoznate najbolj prodajan mesečnik v Sloveniji. Med vsemi revijami je samo ena Vzajemnost, ki pa je ne boste našli v prosti prodaji, saj jo prejemajo le naročniki. Skoraj 30.000 jih je po vsej Sloveniji pa tudi med rojaki po svetu. Vsak mesec prinaša veliko koristnih in zanimivih informacij z različnih področij, ki zadevajo ljudi v zrelih letih. Naročniki imajo tudi vrsto ugodnosti.

V eni najcenejših in hkrati vsebinsko najbogatejših slovenskih revij sledimo spremembam in izzivom tretjega življenjskega obdobja. V Vzajemnosti najdete prispevke o novostih in spremembah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstva in sociale ter praktične spodbude. Našli boste veliko nasvetov za boljše zdravje, zdravo prehrano in gibanje, kuharskih in vrtnarskih nasvetov, idej za prenovo stanovanja in ročna dela, reportaž, modnih nasvetov, malih oglasov in križank. Obujamo spomine na preteklost in predstavljamo zanimive življenjske zgodbe ljudi. Skrbimo tudi za druženje. Srečujemo se na mesečnih izletih in enkrat letno na večdnevnem srečanju, kjer je vedno polno pesmi, plesa in dobre volje. Na prvi strani je posnetek z letošnjega že 15. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Trogirju.