-
»Nekje na Dolenjskem so kraji, / kjer dosti je trnja in dosti rož, / a zemlja je žena, ki že s smehljaji / vžge srca najtrdnejših mož. // ... Nekje na Dolenjskem so kraji, / hiša, vinograd, košček polja … / Tam so meseci sami maji, tam sem nekoč bil doma.« Tone Pavček je napisal nešteto lepih verzov o svoji rodni Dolenjski, z najlepšimi pa je opisal svoj rojstni kraj. V verze je vtkal vso milino in toplino te valovite pokrajine in hkrati ni pozabil tudi na njen kruti obraz: trdo in neizprosno delo na skromni zemlji, ki je včasih morala preživljati veliko lačnih ust. Danes se je življenje na vasi precej spremenilo, z zaposlitvami v večjih krajih ljudje niso več odvisni le od tega, kar lahko pridelajo doma, pri hiši so kmetijski stroji pa sodobni avtomobili in tudi internet. Tudi podeželje se je pomeščanilo, izginil pa je tisti prvinski odnos do zemlje, kot ga je bilo čutiti včasih.
Imate tudi vi težave z nespečnostjo?
Slovenci spadamo med najbolj nespeče ljudi na svetu, takoj za Japonci. Po podatkih iz raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije spi manj kot 7 ur na dan. Dolžina spanja je sicer od posameznika do posameznika različna, tudi genetsko pogojena, delno lahko nanjo vplivamo. Odrasli človek v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Nespečnost slabo vpliva na naše počutje ponoči in podnevi in močno poslabšuje kakovost življenja.
Gre za motnjo, pri kateri težko zaspimo, se ponoči ali zjutraj prezgodaj zbujamo, poslabša se tudi kakovost spanja. Občasne težave ima vsaka tretja oseba, več kot 10 odstotkov ljudi pa ima kronično nespečnost. Težave z nespečnostjo se s starostjo povečujejo, so pa pri ženskah dvakrat večje kot pri moških.
-
Naše starosti ne opredeljujejo le leta, pomembnejše je, koliko življenja smo ji dodali. Pohvalno je, da vse več ljudi skrbi za gibkost telesa in duha in si tako podaljšuje vitalnost in odmika betežno starost. A pride tudi čas, ko telo ne zmore več in potrebujemo pomoč bližnjih in družbe.
Včasih so to naravno pot človeka bolj spoštovali in cenili izkušnje ter modrosti starejših. Danes, ko postajamo vse bolj dolgoživa družba in se delež starejših od 65 let iz leta v leto povečuje, je paradoksalno, da družba poveličuje kult mladosti. Na starejše gleda kot na enovito skupino, a je bolj pisana in raznolika kot vse druge starostne skupine. Starejši so pomaknjeni na obrobje in postajajo nevidni. Njihove težave, potrebe in želje pa prezrte.
Pokojnine bodo z decembrom višje za 1,5 odstotka
Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Z januarjem je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, z decembrom pa se bodo pokojnine uskladile še izredno za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je danes potrdil še Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Na mesečni ravni se bodo izdatki za pokojnine povečali za 6,6 milijona evrov, na letni ravni pa za 80 milijonov evrov.
Zakon o izvrševanju proračuna je predvidel izredno uskladitev glede na gospodarsko rast v letu 2018. Ker je bila višja od 4 odstotkov (4,1 %), se bodo pokojnine povišale za 1,5 odstotka. Za dva odstotka pa bi se uskladile, če bila gospodarska rast več kot 5 odstotna.
Prostor mora biti za vse generacije
Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), ki je včeraj že devetnajstič odprl svoja vrata v Cankarjevem domu, je ena najstarejših in največjih prireditev za starejše v Evropi. Podjetje Proevent in Mestna zveza sta kot soorganizatorja pripravila številne strokovne razprave, predavanja, delavnice in predstavitve ter kulturne prireditve, ki se jih lahko udeležite še danes in jutri.
Slavnostnega odprtja so se poleg predsednika države Boruta Pahorja, udeležili še številni ministri, pa tudi prvi predsednik Slovenije Milan Kučan.
Trenja, ki razdvajajo upokojence
V času največje poletne vročine se je razplamtel spor med Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) pod vodstvom predsednika Janeza Sušnika in Mestno zvezo upokojencev Ljubljana – Osrednjo zvezo društev upokojencev (MZU), ki jo vodi Marjan Sedmak, čeprav je do nesoglasij začelo prihajati že prej. O vzrokih za spor z ljubljansko mestno zvezo in za prekinitev sodelovanja na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) smo se pogovarjali s predsednikom Zdusa Janezom Sušnikom, ki začenja drugi mandat.
Od vaškega učitelja do ravnatelja združenih šol
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
»Dragi moji, čez sto let bodo tukaj drugi ljudje. Zdaj je naš čas, zato je pomembno, da odpuščamo, delamo dobra dela in si pomagamo,« rad zaključi ob najrazličnejših priložnostih Novomeščan Jože Jazbec, med drugim dolgoletni ravnatelj osnovnih šol, predsednik Društva prijateljev mladine Mojca in do nedavnega, kar tri mandate, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Pravi, da je na svoji življenjski poti doživel veliko zanimivega in lepega. Ves čas pa je delal z ljudmi in za ljudi in bil kar 40 let na različnih vodilnih mestih.
-
Ali kdaj opazujete ljudi, ki hitijo po ulici, se ustavijo na pijači ali čakajo avtobus? Koliko različnih zgodb in usod nosijo s sabo. Nekateri obrazi so mrki, drugi zatopljeni, najbolj pa pritegnejo sproščeni in nasmejani, ker žarijo kot sonce. To so zagotovo pozitivni ljudje.
Strokovnjaki pravijo, da je pesimizem slab za naše zdravje in da si lahko s slabimi mislimi nakopljemo celo bolezen. Trdijo tudi, da se lahko naučimo nagnjenost k pozitivnemu: izogibati se je treba slabim mislim, kajti bolj kot se vrtimo v njihovem krogu, močnejše so, v bistvu pa gre bolj za naše misli in predstave kot za dejstva, poiskati moramo pozitivne stvari, ki nas dvignejo, in negovati hvaležnost za vse, kar se nam je dobrega zgodilo. Mi smo tisti, ki si oblikujemo vsakdan.
-
»DOMOVINA / pa je DOM, / je zavetje in počitek / za še takega zaljubljenca. / Je ena sama / kakor mati,« je zapisala pesnica in igralka Mila Kačič. Konec junija je Slovenija praznovala 28. rojstni dan in takrat rojeni otroci že postajajo starši. Naša mala domovina postaja zavetje in dom njihovim otrokom in tako ljubezen do tega čudovitega koščka sveta predajamo novim rodovom. Resda nismo postali nova Švica, Švica je samo ena, ampak tudi Slovenija je ena sama. Ali se sploh zavedamo, da živimo v enem najlepših predelov sveta in da je naše neprecenljivo bogastvo v naravi, podnebju in miru? Če bi premogli še več reda, ki bi pohlepnežem preprečil plenjenje po družbenem bogastvu, in med politiki več pokončnih ljudi, ki se ne bi udinjali in prodali tujcem, bi bila Slovenija tudi finančno bogata.
Zbirateljska vnema se je začela z lojtrnikom
Valovita dolenjska pokrajina, posejana z vinogradi in zidanicami, privablja vse več pohodnikov. Na poti mimo zidanic jih domačini radi ustavijo in jim ponudijo kozarček vina. Tudi 62-letni Bogdan Zupančič iz Trebnjega, za prijatelje Bugec, ki ima vinograd z zidanico v Stari Gori v mirnski občini, pohodnike rad povabi na kozarček. Tisti, ki se pri njem ustavijo, pa so navdušeni nad njegovo bogato zbirko najrazličnejših starin – od posod, likalnikov, kmečkega, kovaškega do tesarskega orodja, starih radijskih sprejemnikov do šivalnih strojev.
