ODPUŠČANJE

Bralec je star 62 let in ima 38 let delovne dobe. Zaradi epidemioloških in posledično poslovnih težav se v njegovem podjetju obetajo odpuščanja. Zanima ga, ali ga delodajalec lahko odpusti, sklicujoč se na določbo PKP 7.

Sedmi protikoronski paket odpuščanja delavca s takimi podatki, kot jih navaja bralec, seveda ne omogoča. Na podlagi 21. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t. i. PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega poslovnega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma ZPIZ-2.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec sprašuje za 28-letnega sina, ki se mu sredi februarja izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas 4 mesece, sklenjena pa je bila 15. oktobra lani. Ker mu delodajalec pogodbe ne bo podaljšal, ga zanima, ali bom upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

Ker nimamo podatkov o njegovih predhodnih zaposlitvah, kaže omeniti, da po sistemskem zakonu, ki ga za opredelitev denarnega nadomestila predstavlja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), za pridobitev dvomesečnega denarnega nadomestila pri zavarovancih, mlajših od 30 let, zadošča vsaj 10 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zavarovanja se lahko doseže na podlagi ene ali več pogodb, ki niso nujno zaporedne, ampak lahko tudi z vmesnimi prekinitvami.

SPODBUDA ZA ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA

Bralec je star 59 let, že nekaj časa je brezposeln in brez kakršnih koli prejemkov, saj se mu je denarno nadomestilo že predlani izteklo. Doma imamo družinsko podjetje, katerega lastnica in direktorica je žena, sin pa je zaposlen nekaj mesecev. On je prokurist in vpisan tudi v AJPES. Zadnje čase intenzivno razvijajo dodatno poslovno idejo in morda bo poslovanje omogočalo, da se tudi on zaposli, saj mu do upokojitve manjka še nekaj let. Zanima ga, ali obstaja kaka subvencija pri zaposlitvi starejših.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI IN JUBILEJNA NAGRADA 

Bralec bo na dan upokojitve dosegel tudi 20 let dela pri zadnjem delodajalcu. Zanima ga, ali mu ob izplačilu zadnje plače pripada poleg odpravnine ob upokojitvi tudi jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe.

Pravica do odpravnine ob upokojitvi je zakonska pravica, ki je urejena v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), na podlagi katerega je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh delavčevih povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodnejše. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko glede te pravice določa drugačne pogoje.

ODPUŠČANJE DELAVCEV

Bralec ima manjše podjetje, ki ga je pandemija koronavirusa zelo prizadela. Ukvarja se z avtobusnimi prevozi. Pred meseci je dva delavca poslal na čakanje na delo, dvema pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Ker se razmere ne izboljšujejo, bo prisiljen nekaj ljudi odpustiti. Zanima ga, kako na možnost odpovedi iz poslovnih razlogov vpliva dejstvo, da uveljavlja finančne ugodnosti iz interventne zakonodaje.

Namen zakonodajalca je bil ob uzakonitvi teh dveh ukrepov jasen, in sicer ohranitev zaposlitve in s tem povezana ustrezna finančna pomoč delodajalcem, ki so v poslovnih težavah. Prav tako je bila dokaj nedvoumna tudi začasna prepoved odpuščanja zaposlenih, če država daje finančno pomoč za ohranitev zaposlitve. Seveda pa je realnost taka, da kljub finančni pomoči države ni mogoče ohraniti vseh zaposlitev.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec je pred meseci ostal brez službe. Na zavodu za zaposlovanje je pridobil denarno nadomestilo za 6 mesecev. Zdaj obstaja možnost, da se zaposli, zanima ga, kaj se zgodi s pravico do nadomestila, ki ga je izrabil približno polovico, če mu delodajalec po izteku enoletne zaposlitve pogodbe ne podaljša.

Odgovor na to vprašanje je v 70. členu Zakona o urejanju trga dela. Podobno kot zavarovanec, ki ima pravico uveljavljati preostali še neizkoriščeni del denarnega nadomestila po prenehanju razlogov za mirovanje, ima takšno pravico tudi zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice (na primer zaposlitev s polnim delovnim časom), razen če ima pogoje za priznanje nove pravice (najmanj 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih). Prav tako njegova ponovna brezposelnost ne sme nastati iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni, torej po njegovi volji ali njegovi krivdi.

ODPOVED POGODBE STAREJŠI DELAVKI

Bralka dela v družinskem podjetju, toda kljub starosti 66 let ima le dobrih 14 let delovne dobe. Zaradi koronakrize bo verjetno postala višek. Sprašuje, katere pravice ima v podjetju in katere na zavodu, saj bi se rada čim prej upokojila.

Kljub navedenim težavam delodajalca je delavka zaradi svoje starosti načeloma varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta člen namreč varuje pred tovrstno odpovedjo starejše od 58 let ali tiste, ki jim manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let pokojninske dobe.

SPREMEMBE PRI DENARNEM NADOMESTILU

Bralec pravi, da bo kar nekaj zaposlenih v podjetju, ki ga je koronavirus zelo prizadel, najbrž dobilo odpoved zaradi pomanjkanja dela, saj menda delodajalec ne izpolnjuje pogojev, da bi uveljavljal državne subvencije. Zanima ga, ali je res, da so se pogoji za denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje letos zaostrili.

Pogoje in kriterije za uveljavitev denarnega nadomestila določa Zakon o urejanju trga dela. Zakon je bil konec lanskega leta res spremenjen, toda nekatere spremembe so začele veljati s trimesečnim zamikom, in sicer 27. marca 2020, nekatere pa šele bodo. Med spremembami so tudi te, po katerih povprašuje bralec.

IZPLAČILO NADOMESTILA PLAČE

Bralec je samostojni podjetnik s tremi zaposlenimi. Zaradi vladne prepovedi ob razglasitvi epidemije ne sme poslovati že od sredine marca. Vse delavce je s pisno odredbo poslal na čakanje na delo doma, zdaj pa ima problem, kako delavcem izplačati nadomestilo plače, saj je popolnoma nelikviden.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 49/20, ZIUZEOP), ki velja od 11. aprila 2020, je tudi bralec uvrščen v kategorijo samozaposlene osebe, čeprav ima tri zaposlene. V to kategorijo mimogrede spadajo tudi lastniki družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so hkrati direktorji teh družb, če so vključeni v socialno zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, torej na zavarovalni podlagi 040. Ob predpostavki, da izpolnjuje zakonsko zahtevane davčno-finančne pogoje, bo kot samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Prav tako je za to isto obdobje upravičen tudi do oprostitve plačila svojih prispevkov. Navedeni pravici uveljavlja pri Fursu.

POSLOVANJE V KRIZNIH RAZMERAH

Manjšega obrtnika zanima, kakšne možnosti ima v teh kriznih časih, povezanih s koronavirusom, saj je promet upadel skorajda v celoti.

Delodajalec lahko v danem položaju zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Obvezen sestavni del tovrstne odpovedi sta tudi odpravnina in odpovedni rok, ki se dogovorno lahko skrajša na račun denarne odmere, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ob tem je nujno preveriti morebitne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče podati ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji.