Za slovenske zmage 

Sedanja zdravstvena kriza nas je pahnila v razmere, ko moramo temeljito razmisliti o naših ravnanjih, ki bodo določala življenje tudi prihodnjih generacij. Do zdaj smo sledili vodilu, da je predvsem gospodarska rast zagotovilo napredka, in v resnici so se razmere izboljševale. Danes so nam dosegljive dobrine, o katerih smo pred desetletji lahko le sanjali. Pa vendar smo se znali tudi takrat veseliti življenja, odnosi med ljudmi so bili bolj sproščeni, več je bilo povezanosti in solidarnosti. Razraščanje potrošništva je to povezanost oslabilo, prevladalo je prepričanje, da je težnja po pridobivanju dobrin in imetja temeljno vodilo pri doseganju uspešnosti posameznika in družbe. Sedanja kriza pa nam je zelo nazorno pokazala, kako krhki smo in da temelj našega zadovoljstva ne more biti le povečevanje gmotnih dobrin, temveč v prvi vrsti povezanost med ljudmi.

Za slovenske zmage

Praviloma je na koncu vsake tekme le eden, ki mu sodniki potrdijo zmago. In v tekmi za izvolitev predsednika najmočnejše države na svetu je zmagal demokratski kandidat Joe Biden. Njegov republikanski tekmec Donald Trump je izgubil, in to kljub prizadevanjem dokazati, da so demokrati »ukradli« volitve. Še več, njegovo spodbujanje k uporu in zasedbi kongresa je privedlo k ustavni obtožbi, da je s temi dejanji ogrozil ustavno ureditev države. No, že druga ustavna obtožba v senatu ni dobila zadostne podpore, ostaja pa dejstvo, da ga imajo tudi republikanski senatorji za soodgovornega za dejanja, ki jih zakoni štejejo za nesprejemljiva. Kljub temu pa se njegova bitka za politični in gospodarski vpliv še ni končala. Dejstvo je, da je Trumpa na volitvah podprla skoraj polovica volilnih udeležencev in da ostajajo ZDA tudi po volitvah politično razklane.

Za slovenske zmage

Morda so mnogi ljudje mnenja, da je pozornost, ki jo je pritegnila zamenjava na mestu predsednika ZDA, pretirana, vendarle velja spomniti, da se s to spremembo lahko veliko spremeni, in to ne samo v Ameriki, ampak tudi drugje po svetu. V Ameriki se je Joe Biden najprej lotil ukrepov, ki naj bi omejili širjenje pandemije, in napovedal množično cepljenje, obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in ohranjanje varnostne razdalje. Pri tem je pomembno, da novi ameriški predsednik zahteva, da je cepivo dostopno vsem, torej tudi tistim, ki zaradi pomanjkanja ne zmorejo plačati zdravstvenega zavarovanja. Biden je tudi preklical Trumpovo odločitev o izstopu ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije ter uvedel ponovno spoštovanje sklepov svetovne podnebne konference, na kateri se je svetovna skupnost (tudi ZDA) zavezala zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tako vsaj omiliti posledice podnebnih sprememb.

Za slovenske zmage 

Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.

Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.

Najbrž ne bomo pretiravali, če rečemo, da je predsednik ZDA najvplivnejši svetovni državnik. Ustava mu namreč daje pooblastila, ki jih večina drugih državnikov nima, poleg tega pa vodi najmočnejšo (gospodarsko in vojaško) državo na svetu. Kdo je ameriški predsednik, je zato velikanskega pomena za ves svet.

Dosedanji predsednik Donald Trump je zagotovo pustil globoke sledi tako v notranji politiki kot tudi v mednarodnih odnosih, pri čemer je pogosto ubiral poti, ki jih do zdaj pri ameriških predsednikih nismo poznali. Tako je zelo pogosto odpuščal svoje tesne sodelavce, ker mu niso hoteli samo prikimavati, in to že zato, ker so preprosto vedeli več od njega. Najnazornejše se je to pokazalo pri spopadanju s pandemijo covida-19, ki je predsednik ni dojemal kot resne grožnje. Še več, zavračal je opozorila, da ameriški zdravstveni sistem ne bo kos širjenju bolezni. Po njegovem naj bi covid-19 izginil kar sam od sebe. Vendar ni, in to je tudi eden glavnih razlogov za njegov poraz na predsedniških volitvah. No, Trump izida ni dostojanstveno upošteval in je napovedal, da bo volitve vendarle dobil po sodni poti.

Redki so trenutki, ko smo vsi ponosni člani naše skupnosti. Prepogosto nas obremenjujejo delitve, za katere smo že zdavnaj menili, da so presežene. V resnici se zdi, kot da del politike kar naprej išče razloge, da bi nas kot skupnost sprl in bi tako razdeljenim lažje vladal.

Pa vendar smo dosegli veliko, med drugim imamo svojo državo, smo enakopravni člani Evropske unije in v okviru te skupnosti lahko dosežemo veliko več, kot bi, če bi ostali zunaj nje. Ta skupnost je zasnovana na boju proti fašizmu in nacizmu in Slovenci smo na svoji koži občutili vse grozote, ki jih je prinesla Hitlerjeva zamisel o »novem redu«.

Za slovenske zmage

Pravijo, do so volitve praznik demokracije. To je namreč dejanje, ko državljani izbirajo, kdo jih bo vodil in kdo bo prevzel odgovornost za to, v katero smer se bo obrnila družba. Pri tej izbiri je pomemben vsak glas, zato se odgovorni državljani udeležijo volitev in s tem povedo, kdo je vreden njihovega zaupanja. Potem ko izpolnijo glasovnico oziroma obkrožijo ime svojega izbranca, so svojo volilno pravico do volilne izbire izpolnili. Seveda pa ta njihova odločitev še ne pomeni, da bo kandidat oziroma stranka, ki ga je postavila na volilno listo, v resnici postal član parlamentarnega zbora. Prav tako ni gotovo, ali bo postal del zmagovalne ekipe, ki bo po volitvah prevzela oblast. Kakšen bo končni volilni »izplen«, je namreč v veliki meri odvisno od volilnega sistema, ki določa volilne postopke in tudi izide volitev.

Za slovenske zmage

Razširitev koronavirusa po vsem svetu je tako prebivalce kot voditelje držav opozorila, da je naš planet povezan veliko bolj, kot se zdi na prvi pogled. Med drugim je epidemija pokazala, da se je proti taki grožnji mogoče uspešno zoperstaviti z učinkovitim javnim zdravstvom in skrbjo za najranljivejše družbene skupine. Posledice svetovne epidemije so namreč najbolj občutili ljudje, ki že v običajnih razmerah živijo na družbenem robu. Morda je to še najbolj očitno v ZDA, kjer je javnemu zdravstvu namenjeno vse manj sredstev, hkrati pa se še povečujejo socialne razlike. Zgovoren je podatek, da petina Američanov nima zdravstvenega zavarovanja.

Za slovenske zmage 

Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, odpira vprašanja, kako naprej, ali smo se v tej krizi zavedeli, kako krhka je naša skupnost, v kateri ne izgubimo zavedanja o medsebojni povezanosti in soodvisnosti. Apostolov svobodnega trga in konkurenčnosti namreč ne skrbijo posledice njihove grabežljivosti, ni jim mar za vse večje število ljudi, ki so odrinjeni na družbeni rob, v revščino, zanje je pomembno merilo »napredka«, če si lahko bogati nagrabijo še več bogastva. To je žal groba podoba sveta, v katerem živimo.