Uporaba elektronskih receptov se je pri nas že dobro uveljavila, od 10. aprila pa bodo obvezne še elektronske napotnice. Izpolnjevali jih bodo osebni zdravniki, prek eNaročanje pa se bomo pacienti naročali na zdravstvene storitve na sekundarni in terciarni ravni. Pomembna novost je možnost pregleda prostih terminov ali okvirnih terminov pri vseh izvajalcih na enem mestu.

 Papirnata napotnica bo v rabi samo še za nujne primere ali za obiske na domu. Kot je na včerajšnjem srečanju z novinarji poudarila mag. Katarina Kralj z ministrstva za zdravje, bodo že izdane napotnice veljavne še po 10. aprilu. Sistem eNaročanja zaenkrat velja le za prve preglede in diagnostiko (CT, MR ali rentgenske preglede in podobno), ne pa za kontrolne preglede ali operacije, kjer datume določajo ustanove po svojem sistemu triaže.  Za zdaj se je možno naročati na 190 zdravstvenih storitev. Pacient se lahko naroči po že doslej uveljavljenih poteh, torej osebno, preko t. i. infotočk in na telefonsko številko 080 2445 ali pa ga neposredno po izdaji e-napotnice naročita kar zdravnik oziroma medicinska sestra. 

 V farmacevtskem podjetju Krka se številni zaposleni že pripravljajo na 6. teden humanosti in prostovoljstva. Od 3. do 8. aprila bodo službene ure preživljali na drugačen način in naredili nekaj dobrega za skupnost. Predvsem pa v tem tednu veliko lepega doživijo tudi sami, priznavajo tisti krkaši, ki se redno udeležujejo prostovoljskih akcij.

V Krki se zelo držijo slogana Tudi dobrodelnost je del nas. Že utečena je navada, da ob rojstnodnevnih zabavah ali drugih druženjih zbirajo denar in ga namenijo v dobrodelne namene, številni zaposleni tudi med letom nadaljujejo s prostovoljskimi dejavnostmi in spodbujajo svoje bližnje ter sodelavce, da se jim pridružijo. Zato v podjetju izberejo prostovoljca leta in mu izročijo simbolično priznanje. No, v lanskem leti so bili naj prostovoljci kar trije!

 Na redni letni skupščini Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ki letos praznuje 30 let delovanja, je prim. Marija Vegelj Pirc zaključila dolgoletno vodenje društva. Za novo predsednico je bila soglasno izvoljena Ana Žličar, ki je  na Onkološkem Inštitutu Ljubljana zaposlena 26 let,  štiri leta je bila tudi direktorica. Ob izvolitvi je dejala: »Zavedam se kako odgovorna naloga je predsedovati Društvu onkoloških bolnikov zaradi vloge, ki jo društvo ima. Zavedam pa se tudi izjemnega potenciala, zbranega v članstvu. Veselim se in sem počaščena, da bomo nadaljevali skupaj! Do tega trenutka sem vas naslavljala z vi, odslej smo mi.«

 Zdravstveni dom Ljubljana pripravlja tridnevno akcijo cepljenja po ugodnejši ceni, da bi se čim več meščanov zaščitilo pred posledicami ugriza okuženega klopa. Virus klopnega meningoencefalitis, ki ga prenašajo številni klopi, namreč povzroča vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva, ki pušča trajne posledice ali povzroči celo smrt.

Na klope lahko naletimo povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje, torej ne le v gozdu, pač pa tudi na domačem vrtu ali na golf igrišču. Ne pozabimo, da je Ljubljana z okolico takoj za Gorenjsko in Koroško na tretjem mestu po ogroženosti, da bi zboleli za  klopnim meningoencefalitisom, pred čemer nas lahko zaščiti le pravočasno cepljenje.

Po skoraj 20 letih se v Ljubljano vrača največja sejemska prireditev s področja avtomobilizma. Na Gospodarskem razstavišču bo predsednik vlade dr. Miro Cerar danes ob 15. uri slovesno odprl 24. Avtomobilski  salon, ki ga skupaj organizirata Trgovinska zbornica, Sekcija za osebna vozila in Gospodarsko razstavišče.

Obiskovalci si bodo vse do 2. aprila lahko od blizu ogledali 260 vozil 27 avtomobilskih znamk oziroma njihovih zastopnikov. Med njimi bo 41 lahkih gospodarskih vozil, 7 električnih ter 7 hibridnih modelov. Avtomobili bodo razporejeni na kar dvanajst tisoč kvadratnih metrih, poleg osmih obstoječih dvoran so postavili še tri montažne. V t.i. Tehnološkem paviljonu bodo vse dni izobraževalna predavanja, na katerim bodo obiskovalci lahko izvedeli, kako doseči večjo varnost v prometu, kako izbrati pravi avto za svoje potrebe, kako delujejo sodobni avtomobili, zakaj je dobra izbira električen avtomobil ipd.  V tematsko vodenih ogledih (po predhodnih prijavah)  bodo v spremstvu kustosa natančneje spoznali določene tipe avtomobilov. Podrobnejši program najdete na: www.avtomobilski-salon.si/za-obiskovalce/

 V nekaterih večjih tehničnih trgovinah stojijo posebni zabojniki, t.i. zeleni koti, kamor lahko oddate male gospodinjske in druge aparate, mobilne telefone, baterije in sijalke. Napačno odloženi elektronski odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, namreč močno onesnažujejo okolje, še posebej podtalnico.

Postavitev 56 zelenih otokov je omogočila Družba ZEOS, d.o.o v sklopu ozaveščevalnega LIFE projekta Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj. V okviru tega projekta so tudi drugje po državi na ekoloških otokih  postavljeni ulični zbiralniki za e-odpadke in odpadne baterije. Na podeželju pa bodo organizirali mobilna zbiranja, v načrtu pa imajo tudi večjo akcijo zbiranja odpadnih baterij.

Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani odpira vrata največja kulinarična tržnica na prostem: Odprta kuhna. V peti sezoni, ki se prične ravno danes, bo sodelovalo več kot 75 ponudnikov jedi za vse želje in okuse. 

 Kulinarične priboljške, malico, kosilo ali večerjo z vrhunskimi vini ali drugimi pijačami si lahko privoščite vsak petek od 9. do 21. ure,  od junija do septembra pa celo do 22. ure.  Kakovost ponudbe, ki kombinira izjemne kulinarične kreacije in vrhunsko pripravljene klasike ulične prehrane iz sezone v sezono privablja več obiskovalcev, domačinov pa tudi turistov. Pridete, izberete kar želite, plačate, pojeste kar na stopnicah ali ob kateri redko praznih miz - in se imate dobro ...

 Slovenski zobozdravniki ob svetovnem dnevu ustnega zdravja, 20. marcu, sporočajo, da je ustno zdravje bistvenega pomena za splošno zdravje, pa tudi temeljna človekova pravica in dolžnost. Slabo ustno zdravje je pomemben dejavnik tveganja za razvoj najbolj razširjenih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni, rak  in druge. Poleg skrbnega čiščenja zob so redni zobozdravniški pregledi najboljša naložba, da bomo ohranili zobe in zdrava usta do starosti.

Pri nas je rak ustne votline po pogostosti na 8. mestu, vsako na novo zboli 250 bolnikov z rakom ustne votline in žrela, kar 80 odstotkov jih odkrijejo v zobnih ambulantah. Zato Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKCL in Centrom za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike tudi letos pripravlja akciji »Pravočasen pregled ustne votline lahko reši življenje«.

Ob evropskem dnevu žil, 18. marcu, zdravniki ter člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo na pomen zdravega ožilja. Letos je poudarek na zgodnjem prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. Nanjo morajo biti posebej pozorni tisti, ki že imajo prisotne dejavnike tveganja za aterosklerozo, še zlasti pa sladkorni bolniki, saj pri njih bolezen poteka hitreje.

Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, denimo povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja za srčno žilne bolezni. Žile se res starajo enako kot vse telo, a če se starajo prehitro, imamo lahko težave. Zlasti kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« LDL holesterola v krvi, s previsoko telesno težo, premalo fizično aktivni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem so v nevarnosti, da pride do periferne arterijske bolezni oziroma zoženja žil. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno žilne bolezni in ljudje po 65 letu, še posebej moški. 

 Ta konec tedna, 17. in 18. marca, bo v  Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani spet zelo živahno. Svoja vrata odpira vrata enajsti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Na njem bo sodelovalo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz 15 držav, od Slovenije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Francije, Velike Britanije, do Hrvaške, Madžarske, Italije, Litve, Črne Gore, Makedonije in Srbije.

Obiskovalci bodo lahko kupovali in izmenjevali razglednice, znamke, bankovce in kovance, stripe, stare knjige in tiske, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče in telefonske kartice, figurice ter druge drobne predmete.