V središču Dunaja se v bivšem protiletalskem stolpu iz 2. svetovne vojne nahaja Hiša morja. Ponaša se z največjim morskim akvarijem v Avstriji, skozi katerega so zgradili desetmetrski stekleni predor, v katerem lahko obiskovalci podvodni svet opazujejo z vseh zornih kotov. Poleg morskih prebivalcev si lahko obiskovalci na 5.000 kvadratnih metrih površine v 11 nadstropjih ogledajo kar 10.000 živali – od želv, skatov, krokodilov, kuščarjev vseh vrst, kač ter opic do ptic, netopirjev in mrčesa. Posebej zanimivi pa so morski konjički.

Nadškofijska karitas Maribor s podjetjem Gorenje Surovina začenja akcijo zbiranja odpadnih surovin, ves izkupiček pa bo namenjen ljudem v stiski.

Pet tednov bodo vsak petek in soboto v humanitarnem skladišču na Ljubljanski 23 v Mariboru postavljeni posebni zabojniki, v katerih bodo zbirali odpadni papir (časopisni papir, revije, reklame, karton, stare knjige, kataloge), male gospodinjske aparate, tehnične predmete (računalnike, tiskalnike in telefonske aparate) in baterije. Vabijo vse občane, da prinesejo papir in predmete, ki jih ne potrebujejo več in bi jih sicer odvrgli v smeti in pomagajo zbirati denar za dober namen. 

 Debelost je velik dejavnik tveganja za razvoj bolezni ledvic, skupaj opozarjajo člani Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Slovenskega nefrološkega društva in Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji ob današnjem svetovnem dnevu ledvic.

Večja je verjetnost, da za kronično ledvično boleznijo zbolijo ljudje s povišano telesno težo, še posebej če so sladkorni bolniki ali imajo visok krvni tlak. Maščoba, ki se nabira v telesu, preobremenjuje ledvice, ki zato začnejo pešati, ali pa ledvična okvara nastane, ker debelost povzroči zvišanje krvnega tlaka ali sladkorno bolezen, kar okvari ledvice. Pomembna je preventiva, saj je kronično ledvično bolezen značilno, da posameznik dolgo nima posebnih težav. Ko pa se pojavi povišan krvni tlak, se zmanjša količina urina, ki se tudi peni, so ledvice že zelo bolne. Po cenah naj bi imelo pri  nas vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita.

Društvo salamarjev Sevnica prireja že 56. Salamiado, mednarodno prireditev s pokušino domačih salam in z zabavno kulturnim programom. Potekala bo na dan »40 mučenikov«, v petek, 10. marca, od 15. ure dalje v gostilni Vrtovšek v Sevnici in nanjo imajo po tradiciji vstop samo moški. Za udeležence bodo pripravili zabavne igre (met preste, ugotavljanje teže salame velikanke), izbrali bodo največjega mučenika med možmi in nagradili najmlajšega (polnoletnega) salamarja. Ob tem bodo dobro jedli in pili, seveda pa bodo razglasili najboljše, najlepše, največje in sploh … salame slovenskih pridelovalcev ter zmagovalce mednarodnega ocenjevanja, ki se ga udeležujejo salamarji iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Hrvaške in Avstrije.

 Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki se lahko pohvali s številnimi naravnimi rastišči enega od prvih znanilcev pomladi, zvončka. Pravzaprav gre le za sorto navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) v številnih različicah, saj se zvončki med sabo razlikujejo po obliki in številu cvetov, po velikosti, obliki, številu in obarvanosti zunanjih in notranjih listov in še po marsičem.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani zvončkom že desetletja posveča posebno pozornost dr. Jože Bavcon in ni naključje, da je ta drobna cvetica dobila svoj večdnevni festival, ki letos poteka od 3. do 5. marca v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15 v Ljubljani. To je priložnost, da spoznamo, kako se posamezni cvetovi razlikujejo med sabo, v stekleni hiški sredi vrta  pa so na ogled prav posebni  - klekljani -  zvončki.

Po slovenski pokojninski zakonodaji nihče, ki je polno zaposlen, ima status samostojnega podjetnika ali opravlja poslovodno funkcijo v gospodarski družbi, ne more hkrati prejemati pokojnine. Vendar je med upokojenci veliko takih, ki še želijo delati za plačilo ali pa morajo zaradi nizkih pokojnin še vedno delati. Možnosti za dodatni zaslužek je več, vendar pod določenimi pogoji, saj različne oblike dela različno vplivajo na pravico do prejemanja pokojnine oziroma na njeno višino.

Upokojenec, ki prejema starostno, predčasno ali vdovsko pokojnino, se lahko odloči, da se bo ponovno zaposlil. Temu v strokovnih krogih rečejo »reaktivacija«. V času, ko dobiva plačo, mu pokojnina miruje. Lahko pa se zaposli le za polovični ali krajši delovni čas, v tem primeru pa prejema sorazmerni del pokojnine (delna pokojnina). Ta se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine. Kdor se vključi v obvezno zavarovanje le za dve uri na dan ali 10 ur tedensko oziroma za četrtino polnega delovnega časa, prejema 75 odstotkov pokojnine, če dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, prejema 50 odstotkov itd. To možnost imajo tudi samozaposleni, družbeniki in kmetje, ne pa tudi prejemniki invalidske pokojnine.

Lego za možgansko nego

Na povabilo upokojenk in članic Šole zdravja iz Savskega naselja v Ljubljani jim je ekipa Zavoda 123, imenovana Kocka na tretjo, predstavila projekt Lego za možgansko nego. Starejša generacija v svojem otroštvu takih igrač ni imela, s kockami lego se srečujejo v glavnem prek vnukov. Igra z njimi pa je zdrava in koristna za stare in mlade.

Vaditeljice so v prostoru za dnevne aktivnosti na Belokranjski ulici na mizo stresle kocke in zabava se je začela: vsaka udeleženka je s kockami, ki jih je izbrala na slepo, začela ustvarjati vedno bolj zahtevne like. Udeleženke so igraje izmenjevale svoje izkušnje s kocko kot igralnim in ustvarjalnim materialom. Sproščenost je priklical smeh, potem še pesem o rožah. Preizkusile so se tudi v posebni vaji sporočanja in poslušanja – v parih so udeleženke druga drugi dajale navodila, kako naj sestavijo račko, ne da bi se gledale. (Besedilo in fotografija: Mimi Šegina)

»Ohraniti želimo socialne vrednote, zato se zavzemamo za javno zdravstvo, javno šolstvo, skratka za javno dobro – za to smo pripravljeni iti tudi na ulice,« je odločna Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije. Podpirajo boj za sindikalne pravice zaposlenih, mladih, prekarnih delavcev ter drugih in ne nasedajo tistim, ki bi želeli spreti generacije.

Glavna skrb sindikata pa je pomoč pri izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja upokojencev. Članom ponujajo brezplačno pravno pomoč, s kartico ugodnosti lahko uveljavljajo popuste pri plačilu blaga in storitev podjetij in zavodov, enako kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ter ugodnosti pri storitvah Delavske hranilnice. Občasno komu pomagajo z manjšo denarno pomočjo, finančnih sredstev namreč nimajo veliko. »Ne morete si predstavljati, kako srečen je človek, ki dobi 30 evrov, da lahko plača kakšno položnico! Država si zapira...