-
Planinska zveza Slovenije je predstavila kar nekaj novosti, ki jih je izdala Planinska založba. Zagotovo bodo prišle prav tako planincem, kot pohodnikom, ki se raje sprehajajo po nižavah.
Vodnik Julijske Alpe: južni del Andraža Poljanca bo iz tiskarne prišel v naslednjih dneh, a ga je vredno omeniti. »Pokriva« namreč območje južnega dela vzhodnih Julijcev od Krnske skupine čez Spodnje Bohinjske gore do Ratitovca in doslej malo zapostavljene Jelovice. Avtor opisuje vse markirane poti, pa tudi neoznačene pristope in celo nekaj brezpotij. Pri tem je poiskal možnosti, da se lahko obiskovalec na izhodišče pripelje z javnim prevozom, denimo po železniški progi skozi Bohinj in po Baški grapi.
O demenci v novomeški knjižnici
Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu v torek, 15. novembra, ob 18. uri.
Odgovorna urednica Vzajemnosti Jožica Dorniž se bo pogovarjala z upokojeno novinarko Nevo Železnik. Pred petimi leti je izkušnje z dementno mamo in podobne izkušnje še nekaterih drugih ljudi popisala v knjigi z naslovom Adijo, grem domov. Kmalu je bila razprodana, letos je izšla njena dopolnjena izdaja z naslovom Temne sence demence.
Za ljubitelje zborovskega petja
Kar štiri kranjske pevske zasedbe: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Mešani mladinski zbor Gimnazije Kranj, Ženski zbor Carmen Manet in Gorenjski oktet, se bodo konec meseca udeležile regijskega tekmovanja srednješolskih in odraslih zasedb Sozvočenja 2016. Kakšne programe so pripravili, lahko slišite na pripravljalnem koncertu, ki bo v nedeljo, 13. novembra, ob 19.30 uri v prostorih Gimnazije Kranj.
Jubilejno popotovanje po Levstikovi poti
Leta 1987 se je po poti spominov na pisatelja in pesnika Frana Levstika (esej Popotovanje iz Litije do Čateža je napisal leta 1858) prvič odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Letos na 30. popotovanju, ki bo v soboto, 12. novembra, pričakujejo blizu 20 tisoč pohodnikov vseh starosti.
Da bo poskrbljeno za varno pot in avtobusni prevoz nazaj, se morajo pohodniki obvezno prijaviti in sicer v starem mestnem jedru Litije na Valvasorjevem trgu, kjer bo začetek pohoda med 6. in 9. uro. Prijave so mogoče tudi na poti ob Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Prijavnina znaša 6 evrov (+ 4 evre za povratek z avtobusom) in vključuje dnevnik poti (kdo ga še nima), revijo Levstikova pot in jubilejno čepico kot darilo. Organizatorji pohodnikom priporočajo ustrezna (topla) oblačila in primerno obutev.
Z vlakom na martinovanje na Kras
Če praznujete god sv. Martina tako, kot veleva tradicija: v dobri družbi in ob polni mizi, ste ta konec tedna vabljeni na Kras. V soboto, 12. novembra, se lahko udeležite veselega martinovanja.
Ob Kraški vinski cesti (Sežana, Kazlje, Avber, Štanjel, Kobjeglava, Komen, Volčji Grad, Gorjansko, Brje pri Komnu, Pliskovica, Krajna vas, Kopriva, Dutovlje, Tomaj, Križ) bodo odprte vinske kleti; lahko se odpravite na pohod po Teranovi krožni poti (Dutovlje), in se ustavite v kateri od »osmic«, svoja vrata bo namreč gostom odprlo kar 22 kraških domačij, potekale bodo vodene degustacije in pokušine.
Mednarodni festival vezenja v Velenju
Vezenje je pomemben del kulturne dediščine in v Velenju se ga trudijo ohranjati in tudi pokazati čim širšemu krogu ljudi z mednarodnim festivalom vezenin. Mestna občina Velenje in velenjska univerza za tretje življenjsko obdobje ga ta konec tedna pripravljata že četrtič, na njem pa bo sodelovalo blizu 200 ustvarjalk - saj se z vezenjem ukvarjajo skoraj izključno ženske - iz Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije. Letošnja rdeča nit so praznične vezenine za martinovo, program pa bo obogaten tudi s pevskimi in plesnimi nastopi.
Odpadkov se lotimo tam, kjer nastajajo
Majhni hiši, stisnjeni med številne druge na ljubljanski Trubarjevi cesti, bi lahko rekli kar zelena hiša. V resnici ji rečejo okoljski center, tu ima namreč svoje prostore kar nekaj ekoloških organizacij. Med njimi tudi društvo Ekologi brez meja, ki se posveča predvsem ozaveščanju javnosti o zmanjševanju obsega odpadkov in njihovem upravljanju, ločevanju odpadkov, aktivnem državljanstvu in trajnostnih načinih življenja. Kot pravi predsednica društva Urša Zgojznik, delajo na konkretnih primerih. »Saj tudi kritiziramo, a vedno ponudimo rešitve in jih preizkusimo pri projektih.« Teh ni malo, predvsem pa pritegnejo veliko somišljenikov in puščajo pozitivno sled …
-
Že več kot mesec dni je minilo od 16. festivala za tretje življenjsko obdobje, a vtisi s tridnevne prireditve, ki jo je po mnenju organizatorjev letos obiskalo rekordnih 17.000 obiskovalcev, so še precej sveži. Ne gre prezreti, da festival poteka po ustaljenih smernicah, poleg strokovnih pogovorov je veliko zanimanja za praktične delavnice, najpogosteje na temo zdravja oziroma zdravega načina življenja, še več pa za pevske, plesne in druge kulturne nastope.
Že nekaj let pa opažamo, da sejemsko-prodajni del festivala, ki mu organizatorji namenjajo več prostora, privablja vse več tujih razstavljavcev. Poleg bosanskih zdravilišč, ki zadnja leta redno sodelujejo, sta imela letos svoje razstavne prostore kar dva hrvaška dentalna centra.
-
Trgatev po madžarsko
Na začetku oktobra se je avtobus veselih naročnikov in bralcev Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas odpravil na Madžarsko, točneje na Blatno jezero. Malo so delali (obirali grozdje in se preizkusili še v drugih vinogradniških opravilih), še bolj pa uživali ob šegah in navadah ciganske ohceti ter v odlični madžarski kulinariki. (Besedilo in fotografija: R. Š.)
Pogovor o demenci
Demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, postaja ena najdražjih bolezni, prizadene pa tudi svojce. Zadnja leta se v javnosti vedno več govori o bolezni, skrbi za obolele osebe in svojce, a koristnih nasvetov in informacij ni nikoli dovolj. Zato revija Vzajemnost vabi na pogovor o demenci, ki bo v novomeški knjižnici Mirana Jarca v torek, 15. novembra, ob 18. uri.
-
Krvni strdki so nevarni
Krvni strdki (tromboza) povzročajo zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza). Srčni infarkt in možganska kap nastaneta kot posledica arterijske tromboze. Venska tromboza in pljučna embolija (s skupnim imenom venska trombembolija) pa nastaneta zaradi krvnih strdkov v venskem žilnem sistemu. Pogosteje nastane pri bolnikih po večjih kirurških posegih, pri slabo premičnih bolnikih in bolnikih z rakom, pri ženskah tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije. Na vensko trombozo lahko sumimo pri oteklini, ki sega od stopala do meč, če pa so zamašene vene nad kolenom, tudi do stegna in vse do dimelj. Bolečina v prizadetem udu je lahko rahla do zelo huda. Včasih je lahko prvi znak venske tromboze že pljučna embolija. Bolnika duši, hitro diha in ima bolečine v prsnem košu. Že ob prvih znakih je treba takoj k zdravniku ali še bolje – poklicati rešilni avtomobil.