V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je odprta zanimiva razstava, posvečena izseljenkam, ki so se pred davnimi desetletji odpravile v Združene države Amerike.

Štirinajst zgodb govori o pogumu, želji po boljšem življenju in slovenski srčnosti, saj so izseljenke tudi tam, tako kot tiste doma, vzdrževale »ognjišče« in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slovenski jezik in kulturo. Prve tri Slovenke so odšle v ZDA po zaslugi svojih bratov misijonarjev sredi 19. stoletja. To so bile Antonija pl. Baraga, poročena Höffern, Polona Pirc, poročena Noč ter Marija Trobec.

V Medgeneracijskem središču Ljubljana, ki deluje v sklopu Javnega zavoda Cene Štupar vse leto potekajo brezplačne aktivnosti, namenjene vsem generacijam, še posebej pa starejšim, upokojencem, socialno ogroženim in delovno aktivnim, ki se želijo naučiti česa novega ali prenesti svoje znanje na druge. V prostorih na Linhartovi 13 v Ljubljani lahko:

• okrepite in umirite telo in duha na gibalnih aktivnostih in jogi,
• urite svoj spomin in odziv s šolo spomina,
• izživite svoj kreativni duh in aktivirajte ročne spretnosti s pomočjo kreativnih delavnic,
• pridobite nove informacije o zdravem načinu življenja, financah, demenci in pravu,
• učite se tujih jezikov (jezikovni tečaji) in ključnih popotnih izrazov (popotni jezik),
• postanite računalniško pismeni in seznanjeni z novimi spletnimi orodji,
• preizkusite se v različnih družabnih igrah,
• prenašajte svoje znanje in izkušnje na druge uporabnike, družite se in se tekom medgeneracijskih srečanj srečujte tudi z drugimi generacijami,
• imate pa tudi možnost individualnega telefonskega in osebnega svetovanja o socialnovarstvenih vprašanjih in zaposlovanju.

Za  delavce, ki so starejši od 45 let, bo po novem, na voljo brezplačno svetovanje in izobraževanje. Namen projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc je povečati vključenost starejših zaposlenih v vseživljenjsko učenje in izboljšati kompetence za potrebe trga dela, so povedali predstavniki ustanov, združenih v konzorcij.V ljubljanski urbani regiji projekt izvaja 11 organizacij: CDI Univerzum, BIC Ljubljana, Glotta Nova, Agora in Center za poklicno usposabljanje, Javni zavod Cene Štupar, B2, Micro Team, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, Srednja ekonomska šola Ljubljana in Mednarodni center za prenos znanja. 

 Med 29. oktobrom in 1. novembrom bo po več krajih po Sloveniji že osmo leto zapored potekala ekološko humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov. Njen namen je, da namesto pretiranega okraševanja grobov s svečami, ki predstavljajo tudi veliko obremenitev za okolje, sredstva raje namenimo za nakup medicinskih pripomočkov ter zdravljenje bolnih in življenjsko ogroženih. Geslo akcije je: »Pomagajmo tistim, ki še živijo, če nismo mogli vsem, ki se jih te dni spominjamo.«

Stojnice bodo postavljene na pokopališčih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Grosuplju, Celju, Domžalah, Dobrepolju, Mariboru, Velenju, Šmartnu ob Paki in Savi. V zameno za prostovoljni dar bodo darovalci prejeli zastavico sočutja, s katero se bodo lahko brez pretirane obremenitve za okolje poklonili spominu na preminule. Letošnja novost so SMS svečke, takšno virtualno svečko prižgemo, če pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA na 1919 in prispevamo en evro v dober namen. 

V času pred Dnevom spomina na mrtve je ob pokopališčih vedno gneča. V Ljubljani zato upravljavci pokopališč priporočajo, da se pripeljete z avtobusi mestnega potniškega prometa, ki bodo vozili pogosteje. Pozorni bodite le v nedeljo, 30. oktobra, ko bodo zaradi maratona zapore cest v okolici Žal vse do 16. ure.

Sicer pa v dneh do 1. oktobra na starem in novem delu pokopališča Žale invalidom in starejšim, ki težko hodijo omogočajo brezplačne prevoze z električnim vozilom. Vozi med 9. in 17. uro , s 1. postaje krene ob polni uri, z 8. postaje pa na pol ure. Vmes se ustavlja na osmih postajališčih, poleg katerih so postavljene klopi:

Vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših t. i. PRoSToFER povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki. Zlata mreža, ki izvaja projekt, je pod častnim pokroviteljstvom ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča že tretjič podelila naziv 'naj prostofer'. Pripadel je Mariborčanu Borisu Prejacu.

Prostoferstvo je del njegovega vsakdana že tri leta in letos je s svojim avtomobilom na lastne stroške opravil več kot 6100 kilometrov. »Nismo zgolj vozniki, temveč neke vrste asistenti, ki pomagamo starejšim in invalidnim pri nakupih, dostavi na dom, pri spremstvu k zdravniku ...« je povedal Boris Prejac. Uporabniki storitev so najbolje ocenili Edvarda Kužnerja, nagrado za več kot 5000 prevoženih prostoferskih kilometrov pa je prejel Rajko Primc.

Pomurci so brez dvoma ponosni na svojo najstarejšo krajanko Matildo Serec iz Satahovcev, ki je praznovala 107. rojstni dan. Na življenje še vedno gleda z veliko mero optimizma ter humorja. Kot pravi, je njen recept za tako lepo starost: živeti umirjeno, brez jeze in stresa, uživati domačo hrano, biti veliko na svežem zraku, se veliko gibati, biti dobre volje in vsakemu nameniti prijazne besede.

Matilda je bila rojena 22. oktobra 1909 v Kraščih na Goričkem, še v času Avstro - Ogrske države. Teh je v svojem življenju kar nekaj zamenjala, kakor tudi valut in političnih ureditev … Odraščala je v kmečki družini, nekaj časa je hodila na sezonsko delo v Avstrijo. Pred 84 leti se je poročila v Satahovce, z možem Jožefom sta imela majhno kmetijo in obdelovala polja in redila živino. Že vrsto let je vdova. Ko je bila mlajša, je za preživetje družine hodila pomagat kmetom po vasi. Ob Muri je nabirala zelišča, bezeg in cvetje, kar je vse prodajala kmetijski zadrugi. Šivala je vreče za moko, da so pšenično zrnje vozili v bližnji mlin, ob tem pa je še čistila šibje za pletenje košar.