Urejena na prednovoletno zabavo
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Albina Melinc že od mladih let živi v Ljubljani, a izredno rada se spominja odraščanja v Slovenski vasi pri Kočevju. V njihovi hiši je bilo vedno živahno, saj je mama izhajala iz družine z enajstimi otroki in tete so pogosto prihajale k njim na počitnice. Od njih se je naučila tudi dobro kuhati.
Že pri treh letih je vedela, da bo otroška zdravnica, in posebej rada je cepila svoje punčke s šivankami in bucikami, ki si jih je izposodila pri mami šivilji. Pa se je obrnilo drugače. Ob koncu gimnazije je z odličnim spričevalom kar sama zaprosila predsednika občine za štipendijo za študij medicine. Vendar ji je povedal, da je na voljo le ena štipendija, pa še ta za prihodnjega ekonomista. V hipu se je odločila zanjo, da je le lahko odšla v Ljubljano. Nikoli ji ni bilo žal in svoj poklic je z zadovoljstvom opravljala.
-
Zmanjšane zaznave zvokov se zavemo šele, ko se pojavijo resnejše težave pri sporazumevanju, misleč, da drugi govorijo tiše, nerazumljivo. »Saj slišim, a ne razumem, kar mi govorijo,« je najpogostejša pripomba človeka, ki počasi izgublja sluh. Seveda je razumljivo, da sliši. Kdor je gluh, mu slušni aparat ne pomaga. A slab sluh povzroča poslabšanje razumevanja.
Izgubljanje sluha poteka počasi in postopoma, in ker ne boli, ga posameznik redko sam prepozna. Sprva ima težave z zaznavo zvokov visokih frekvenc (npr. zvonjenje telefona, budilke, ptičje petje, ženski in otroški glasovi). Kasneje slabo razume glasove po televiziji, vse težje sledi branju z ustnic … Kdor slabo sliši, teže razume povedano v hrupnem okolju in slabo določa lokacijo zvoka v prostoru, vse pogosteje prosi sogovornike, da ponovijo, kar so rekli, začne se izogibati družabnim stikom, obiskom gledaliških predstav, koncertov in podobno. Vse to lahko počasi vodi v izolacijo, morda celo v depresijo.
-
Da ne bi zboleli
Strokovnjaki Inštituta za javno zdravje svetujejo, kako zmanjšamo tveganje za gripo in okužbe dihal. Priporočajo vsakodnevno gibanje. Če je le mogoče, se vsak dan sprehodimo na svežem zraku. Po svojih zmožnostih se ukvarjajmo s kakršno koli obliko rekreacije, ki izboljšuje telesno zmogljivost in krepi naš imunski sistem.
Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Priporočljivo je prezračevanje prostorov večkrat na dan, če je le mogoče, se ne zadržujmo v zakajenih prostorih.
-
Dobri in plemeniti ljudje
Že vse od leta 1994 pridejo vsaj na kratko – na prireditvi Ljudje odprtih rok – v ospredje dobri in plemeniti ljudje, ki zaznavajo stiske soljudi in najdejo tudi rešitve zanje. Na različne načine pomagajo tistim, ki zaradi različnih okoliščin ne zmorejo poskrbeti zase: dajejo svoj čas, znanje in denar, organizirajo dobrodelne projekte ali sodelujejo pri njih, pomagajo z dobrimi nasveti ob pravem času ali s toplim objemom, ko ga človek najbolj potrebuje. V uredništvo revije Ženska (do lani revije Naša žena) so lani prejeli 28 predlogov dobrih ljudi, posebna komisija jih je izbrala 17 in jih predstavila v posebni prilogi.
Osredotočimo se na tukaj in zdaj
V vsakodnevnem življenju se pogosto zgodi, da se ne zavedamo zares sedanjega trenutka. Razmišljamo o preteklih dogodkih ali se v mislih ukvarjamo s tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Če pa nismo osredotočeni na sedanjost, se na stresne dogodke pogosto odzovemo avtomatično in brez zavestnega razmisleka, kar ne prinaša pozitivnih učinkov, pač pa vodi v tesnobo, izgorelost ali depresivnost. Takemu stanju se lahko izognemo s pomočjo programov čuječnosti, ki temeljijo na prepoznavanju ustaljenih, a neustreznih vzorcev mišljenja in vedenja ter spodbujajo osredotočenost na trenutek tukaj in zdaj brez vrednotenja in presoje.
-
INFORMACIJE O DOMOVIH
Bralec nam piše, da živi sam, in ker je pred časom doživel rahlo kap, razmišlja, da bi prodal stanovanje in se preselil v dom starejših občanov, kjer bi imel družbo pa tudi vso potrebno oskrbo, če bi jo potreboval. Za zdaj samo poizveduje, kje in kako bi prišel do več informacij. Uporablja računalnik, a pri tem ni dovolj vešč, predvsem pa se mu ne ljubi iskati informacij za vsak dom posebej.
Informacije o lokacijah domov najhitreje dobite na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (www.ssz-slo.si). Objavljen je seznam vseh domov – tako javnih kot zasebnih zavodov s koncesijo (če kliknete na ime doma, se vam odpre njihova spletna stran). Tako lahko dobite prvi vtis, kakšen je dom, kaj ponuja in kakšne so cene. Dobro je, da najprej razmislite, na katerem koncu bi želeli živeti v prihodnje in začnete pregledovati domove v tisti regiji. Vsekakor pa je dobro, da pred dokončno odločitvijo obiščete dom in prosite, da vam ga razkažejo in razložijo vse, kar vas zanima.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katero po vrsti bo letošnje srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti?
Že kar nekaj let se konec maja ali na začetku junija nekaj dni družimo z vami, drage bralke in bralci, ter z vašimi sorodniki, prijatelji in znanci. Srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je zares postalo že tradicionalno. Marsikdo, ki se ga je udeležil prvič, mu ostaja zvest vsa leta. Do zdaj smo se skupaj imeli dobro že v Rabcu, na otokih Rab, Krk in Mali Lošinj pa v Poreču, Pulju, Šibeniku, na Makarski rivieri in lani v Novem Vinodolskem. Letos pa bomo spoznavali Primošten in okolico. Kar nekaj srečanj se je v tem času že nabralo …
-
Po nekaterih podatkih vsak posameznik razpolaga z najmanj petimi kilogrami še uporabnih izdelkov na leto, ki jih odvrže na odlagališče. Marsikaj pa bi komu drugemu prišlo zelo prav, kdo drug pa bi stvari popravil ali predelal in ponovno uporabil.
Že nekaj let se po slovenskih krajih širi mreža CPU - Centrov ponovne uporabe www.cpu-reuse.com), kamor lahko prinesete kose pohištva, belo tehniko, male gospodinjske aparate, igrače, oblačila, posodo in podobne stvari, ki jih ne potrebujete več. V centrih delajo osebe, ki so sicer teže zaposljive, prineseno prenovijo, popravijo, prebarvajo, sešijejo ali restavrirajo in tako stvarem podaljšajo življenjsko dobo, saj so na prodaj po simbolični ceni. Z nakupom recikliranih predmetov pa privarčujemo denar, varčujemo z naravnimi viri in podpiramo lokalna delovna mesta.
-
Božično - novoletne praznike marsikdo rad preživi v hribih. V zimskih mesecih je odprtih kar 123 oskrbovanih planinskih koč, od teh je 56 stalno odprtih, sporočajo s Planinske zveze Slovenije. Svetujejo, da pred odhodom v hribe še enkrat preverite vremenske razmere, napoved za prihodnje dni in obratovalni čas koče, ter da s seboj na pot vzamete primerno opremo, tudi za morebitne vremenske spremembe
V visokogorju je stalno odprt Dom na Komni, konec tedna s petkom in prazniki sta odprti Orožnova koča na Planini za Liscem in Koča na Kriški gori, ob koncu tedna in praznikih pa vrata odprejo Krekova koča na Ratitovcu, Frischaufov dom na Okrešlju, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Klemenči jami pod Ojstrico, Planinski dom na Kališču, Roblekov dom na Begunjščici in Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku.
Pismo upokojencev predsedniku vlade
Zveza društev upokojencev Slovenije je predsedniku vlade Miru Cerarju poslala odprto pismo, v katerem ga obvešča o težavah, ki tarejo upokojence ter terja takojšnje in ustrezno ukrepanje vlade. Pismo v celoti objavljamo.
Spoštovani ,
Najvišji organ upravljanja Zveze društev upokojencev Slovenije je na seji 15. decembra 2015 v imenu 220.000 članov zahteval, da Vas seznanimo s ključnimi problemi, ki tarejo upokojence in druge starejše v naši državi.
Gmotni položaj upokojencev se nenehno poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ker se je realna vrednost pokojnin znižala za okoli 10 %. To je posledica neizvajanja sistemske zakonodaje, saj politika vsako leto sprejema izredne ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Rezultat take politike je slabšanje razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino. Iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov je razvidno, da je razmerje leta 2005 znašalo 69,1 %, leta 2014 pa samo 61,0 %. Če upoštevamo vse pokojnine skupaj, je razmerje leta 2005 znašalo 62,7 % , leta 2014 pa je padlo na 56,1 %.
