-
Svetovalna središča za izobraževanje odraslih (središča ISIO) in Andragoški center Slovenije že enajsto leto zapored organizirajo Dneve slovenskih svetovalnih središč.
Med 23. in 25. septembrom boste lahko vseh štirinajstih središčih ISIO dobili informacij o vpisu odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe ter o svetovalni podpori in pomoči odraslim pred in med potekom izobraževanja, o ugotavljanju in vrednotenju že pridobljenega znanja ter o možnostih sofinanciranja izobraževanja. Izobraževanje in učenje bi radi približali še posebej tistim, ki sami ne iščejo poti do različnih možnosti učenja. To so manj izobraženi, starejši, dalj časa brezposelni odrasli, socialno izključeni, odrasli z različnimi oviranostmi, priseljenci …
-
Poleg drugih humanitarnih organizacij zbira sredstva za pomoč beguncem tudi Slovenska filantropija. Namenili jih bodo za usposabljanje in koordinacijo prostovoljcev, ki bodo ob podpori strokovnih služb lahko nudili beguncem različno pomoč, in za nujne finančne pomoči.
Ob prihodu večjega števila beguncev iz Sirije, Irana in Afganistana bodo organizirali zaposlene in prostovoljce za čim učinkovitejšo pomoč pri prvem stiku z našo družbo, s pomočjo prevajalcev pomagali pri samoorganizaciji znotraj zbirnih centrov in informiranju, spremljali bodo potrebe na terenu in se nanje odzivali.
-
Na največji in najstarejši prireditvi za družine se bo med 18. in 20. septembrom na Gospodarskem razstavišču zvrstilo več kot 300 različnih dogodkov, ki bodo zanimive tako za babice in dedke kot za vnuke. Letos bo še posebej veselo, saj se bo Otroški bazar odvijal že deseto leto zapored.
V petek, 18. septembra, bodo v Medgeneracijskem kotičku upokojenci osrednje slovenske pokrajine, ki se družijo v Dnevnih centrih aktivnosti Ljubljana z otroci izdelovali držala za svinčnike in barvice. Obiskovalci si bodo lahko na zunanji ploščadi ogledali mini živalski vrt, predstavitve reševalcev, gasilcev, policistov in njihovih živali, se igrali na trampolinu in drugih igralih, predstavljena bo ekološka pridelava in dostava zelenjave in sadja na dom, celo na konja bodo lahko sedli …
-
V Javnem zavodu Cene Štupar – Centru za izobraževanje Ljubljana v okviru projekta Centra medgeneracijskega učenja pripravljajo različne dogodke, namenjene izmenjavi znanj ter izkušenj med različnimi generacijami.
Tako vas 16. septembra 2015 vabijo na brezplačne delavnice od 9. ure dalje. Lahko boste s servietno tehniko polepšali kozarce in steklenice, osvežili znanje o digitalni fotografiji in se naučili arhivirati fotografije ali pa z vnuki prisluhnili pravljici »Rojstvo Ljubljane iz duha zmaja« in se naučili slikati pravljična bitja.
-
V soboto, 12. septembra 2015 bo med 8. in 15. uro Pogačarjev trg v Ljubljani v znamenju ekološkega kmetijstva. Na 14. ekoprazniku bodo obiskovalci spoznavali, okušali, preizkušali in tudi kupovali pestro ponudbo kar 47 ekoloških kmetij iz vseh regij in izvedeli številne koristne informacije o ekološkem kmetovanju. Na prodaj bo tudi ekološka kozmetika ter drugi izdelki in storitve za zdravo in okolju prijazno življenje.
Inštitut za trajnostni razvoj, ki pripravlja prireditev, jamči, da se bodo predstavljali samo ponudniki s certifikatom ekološke pridelave.
V službi človekovega dostojanstva
Slovenska karitas še zdaleč ni le ena izmed dobrodelnih organizacij, ki zbira rabljena oblačila ali deli prehranske pakete. Že pred več kot dvajsetimi leti je ustanavljala materinske domove za ženske v stiski, komune za pomoč odvisnikom od trdih drog, zavetišča za brezdomce, odprli so azil za žrtve trgovine z ljudmi, pomagajo beguncem, ki z Bližnjega vzhoda bežijo v Evropo. Poleg materialnih dobrin, ki jih žal potrebuje vedno več ljudi, poskrbijo za psihosocialno pomoč pa tudi za duhovno hrano. Kot pravi Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas, je resda veliko materialne revščine, a med ljudmi je čedalje več čustvene revščine, ki jo spodbuja potrošniška družba.
-
Savina Vybihal: Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice
Telosvatba, 19,50 evra
Profesorica športne vzgoje in vneta zagovornica zdravega življenja Savina Vybihal že več kot desetletje za naše bralce pripravlja vaje za boljše počutje in večjo gibljivost ter vodi telovadbo na naših srečanjih. Iz osebnih izkušenj in z dodatnim izpopolnjevanjem na različnih področjih je razvila posebno vadbo, ki jo je poimenovala telosvatba. V knjigi so vaje podrobno razložene, predstavljene so tudi s fotografijami, avtorica doda še veliko koristnih nasvetov. Pri njej je vedno v ospredju človek kot celota, velik poudarek daje pravilnemu dihanju, sproščanju, zdravemu prehranjevanju in vajam, prilagojenim zmožnostim in potrebam posameznika. Če sledimo nasvetom, je tako, kot pravi avtorica: »Izplača se sodelovati s seboj!«
-
Nagradno vprašanje se glasi: Pri katerih zdravstvenih težavah pomaga ginseng?
Korejski ginseng (ženšen) raste na območju Azije in je zelo cenjena zdravilna rastlina za odpravljanje različnih zdravstvenih težav. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti so ga že v pradavnini imeli za »čarobno darilo narave«. Je močan antioksidant, ki ščiti celice, krepi človeško telo in ga oskrbuje z manjkajočo energijo ter daje pozitivno življenjsko moč. Spada med adaptogene rastline in tako pomaga pri stresu, izčrpanosti, ugodno vpliva na prebavo in krepi imunski sistem.
-
Na fotografiji s konca 50. let prejšnjega stoletja je priučeni sodar Tone Žagar, ki sta mu pri izdelavi 600-litrskega lesenega soda pomagala Alojz Novak in Franc Regina, vsi iz Jagodnika, drugi z desne pa je bil gospodar Lojze Šest z Roj pri Trebelnem. Sliko hrani družina Žagar.
Ljudmila Ščuka (na levi) in njena prijateljica sta se leta 1928 za fotografiranje še posebej lepo oblekli. Fotografijo hrani nečakinja Marta Ščuka.
Milka Blatnik iz Artič je bila kot mlado dekle leta 1934 res čedna žanjica. Fotografijo je za objavo poslal njen sin Branko Brečko.
Ohranite spomine za prihodnje rodove
Spomini. S starostjo in zrelostjo privrejo na plan z zavedanjem o našem obstoju in koreninah in z zanimanjem, od kod izhajamo. Takrat začnemo odpirati albume in podoživljati čas in občutke ob pregledu življenjske poti. Koliko pa bodo o tem vedeli naši otroci, kaj šele vnuki?
O tem je razmišljala tudi zapisovalka Irena Eberl iz Ljubljane: »Od nekdaj se mi je zdelo, da ne posvečamo dovolj pozornosti in časa spoznavanju življenja svojih starih staršev, o njihovih starših pa pogosto sploh ničesar ne vemo. Torej naš družinski spomin, ki običajno temelji samo na pripovedih, pogosto ne seže niti tri generacije nazaj. Pisana beseda, ki lahko kljubuje stoletjem, pa je preprosta in učinkovita rešitev problema izgubljanja družinske zgodovine. Zgodba postane še zanimivejša, ko vanjo vključimo stare fotografije s podpisi. Gre za nekakšno nesebično medgeneracijsko izročilo.«
