Poletna planinska sezona je na vrhuncu in s Planinske zveze Slovenije (PZS) sporočajo, da je že sedaj približno enaka oziroma celo nekoliko boljša od povprečja zadnjih petih let. Zagotovo gre zasluga za dober obisk predvsem lepemu vremenu.

V Sloveniji je 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Skupnih nočitev planincev je bilo po oceni skoraj enako oziroma le za odstotek manj kot v povprečju zadnjih petih let, še vedno je v porastu število nočitev tujih gostov. Koče v visokogorju imajo nekoliko slabšo sezono od koč sredogorja oz. nižje ležečih koč, kjer je sezona že sedaj v povprečju boljša za pet odstotkov. V marsikateri koči pa se lahko pohvalijo s kakšno novo pridobitvijo, kot so novo vgrajene čistilne naprave, zalogovniki vode in akumulatorji za sončne elektrarne, nova strešna kritina ali žlebovi, obnova kuhinj in jedilnic ter ureditev okolice oz. ceste do koče. Nekaj posodobitev je doletelo tudi kočo na Golici, eno najbolj obiskanih v Karavankah. Sicer pa na Golici postavljajo spominsko obeležje ob 110. obletnici nekdanje Kadilnikove koče. Obletnico bodo 29. avgusta zaznamovali skupaj s 60-letnico pesmi Na Golici, ko bodo gostili Ansambel Saša Avsenika.

Ogled filmov na prostem je vedno bolj priljubljena poletna dejavnost. V avgustu lahko izkoristite priložnost in si brezplačno ogledate tri brezčasne filmske klasike v Letnem kinu na Kongresnem trgu v Ljubljani.

V ponedeljek, 24. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu Casablanca (Michael Curtiz, ZDA, 1942). V filmu sta nepozaben par Humphrey Bogart in Ingrid Bergman, ki bi letos 29. avgusta dopolnila sto let.

 V dobrem letu, kar je v ljubljanskih Mostah humanitarni zavod Pod strehco odprl ljudsko kuhinjo, poimenovali so jo Srčna kuhinja Pod strehco, vsak dan pripravijo več kosil za ljudi, ki si sami le težko privoščijo saj en topel obrok na dan.

Tisti, ki imajo na centru za socialno delo urejen status socialno ogrožene osebe (posamezniki in družine), dobijo uporabniško kartico in z njo za obrok plačajo le 50 centov. Ostali gosti – zaposleni, ki pridejo na malico, tisti, ki se jim ne da kuhati doma ali naključni gosti pa lahko kosilo dobijo le za tri evre, pri čemer gre skoraj polovica zneska v sklad socialnih obrokov. Kar pomeni: več kot prodajo kosil po polni ceni, več obrokov lahko skuhajo za socialno ogrožene.

Voda je izrednega pomena za življenje in prebivalci ljubljanske regije imajo srečo,. da so tu bogate zaloge kakovostne pitne vode. Zato so v sklopu  praznovanja Ljubljane kot Zelene prestolnice Evrope 2016 v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili posebno razstavo o vodi.

Skozi štiri glavne zgodbe v različnih časovnih kontekstih predstavlja pomen vode za preživetje, za mobilnost ljudi in blaga ter idej in znanj, za mitologijo in verovanja ter za umetnost in jezik. Vse do 8. maja 2016 bo na ogled 250 najrazličnejših predmetov iz muzejskih zbirk Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Razstavo spremljajo številni dogodki, med drugim je na Trgu francoske revolucije na ogled projekt Naliv umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča, v Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju pa so razstavljene fotografije na temo vode. Na razstavi z naslovom En planet, ena voda so predstavljene zgodbe z različnih koncev sveta, ujete skozi fotografske objektive popotnikov, fotografov in človekoljubov, ki jim ni vseeno za prihodnost našega planeta. 

Slovenci na leto porabimo od 130 do 150 plastičnih vrečk, ki jih običajno ne uporabljamo dlje kot trideset minut. Narejene so iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin. Večina konča med mešanimi odpadki, kjer se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali.

Društvo Ekologi brez meja, nevladna organizacija, ki si prizadeva za izboljšanje stanja okolja s poudarkom na učinkoviti rabi virov in aktivnem državljanstvu, predlaga uporabo vrečk iz blaga, kot tudi pralnih vrečk za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo. Na njihovi spletni strani http://trg.ebm.si lahko poleg vrečk iz blaga in ter oblačil in drugih izdelkov iz recikliranih materialov naročite tudi simpatično slikanico Mojiceje Podgoršek Potovanje male plastične vrečke (založba Epistola, 21,70 evra), ki je namenjena za osveščanje najmlajši bralcev o nujni skrbi za okolje .

 

Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer iz pip priteče naravna pitna voda, ki ni obdelana s tehnološkimi postopki. S pomočjo 24 pitnikov se lahko od pomladi do jeseni med sprehodom po mestnih ulicah ali med rekreacijo odžejamo tako ljudje kot naši štirinožni prijatelji.

Pitniki so različnih oblik, nekateri med njimi so tudi umetniški izdelki, razporejeni pa so po središču mesta od Pogačarjevega do Gornjega trga, na rekreacijskih površinah, med drugim na Ljubljanskem gradu, na Golovcu, ob Koseškem bajerju, v Mostecu in na Rožniku ter na Poti spominov in tovarištva (pri Cesti na Brdo, pri Tržaški cesti in pri ulici Pod Gabri), kjer naj bi postavili še osem dodatnih. Da si lahko žejo pogasijo otroci med igro, so pitniki nameščeni na igriščih v parku Tivoli in v severnem mestnem parku Navje.

Na 11. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Novem Vinodolskem konec maja je bila z nami tudi ekipa televizije Vaš kanal. Irena Vide z mikrofonom in Mario Murko s kamero sta bila povsod tam, kjer se je kaj dogajalo. Kaj vse sta ujela, si oglejte v reportaži, ki bo na sporedu v petek, 17. julija ob 20.30. uri. Prav prijetno bo obuditi spomine na štiri dni druženja ob morju ...

TV Vaš kanal lahko spremljajo gledalci po vsej Sloveniji prek: Siol TV (kanal 665), T-2 (kanal 22), Amis TV (kanal 303), Telemach (kanal 149) in drugih kabelskih sistemov ter digitalnega prizemnega oddajniškega omrežja DVB-T v medijski krajini Center.

Obširna razstava 1001 izum o odkritjih zlate dobe islamske civilizacije in njenih prelomnih vplivih na področja znanosti, tehnologije in kulture, ki je na ogled na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je podaljšana do 30. septembra 2015.

Zlata doba islamske civilizacije je trajala približno tisoč let, dosežki in izumi učenjakov obeh spolov, različnih veroizpovedi in kultur od Španije do Kitajske, nastali v času od 7. od 16. stoletja, pa so odločilno vplivali na razvoj znanosti, tehnologije in kulture. Že takrat je bila ustanovljena prva univerza na svetu, zdravniki so znali operirati sivo mreno, izmislili so si šah,  ljudje v muslimanski civilizaciji so izkoriščali čisto energijo vetra in vode, mesta pa so imela tlakovane ceste in pokrito kanalizacijo, pobirali so odpadke … Ste vedeli, da slovenske besede, kot so kava, žirafa in zofa, izhajajo iz stoletja starih arabskih besed?