-
Kateri mesec so nekdaj imenovali tudi binkoštni, Marijin ali rožni mesec, cvetnik, petnik, rusalščak …?
Odgovor pošljite do 16. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz aprilske številke: Morsejeva abeceda omogoča sporazumevanje na daljavo z izmenjevanjem dolgih in kratkih znakov.
-
Robynne Chutkan: Rešitev za mikrobiom
Moto priročnika, ki ga je napisala priznana gastroenterologinja, je Živi umazano, jej čisto, kajti vsaka bolezen se začne v črevesju. Pojasnjuje, kako z zahodnjaškim načinom prehranjevanja in življenjskim slogom spodbujamo črevesno neravnovesje, kar negativno vpliva na presnovo, hormone, nam ruši imunost in celo kvari gene. Bralce uči, kako okrepiti črevesni mikrobiom (poimenovanje za milijarde bakterij, ki živijo v črevesju), ga očistiti škodljivih zdravil in živil ter kako spodbuditi k množenju koristne bakterije, ki varujejo naše zdravje. (Hiša knjig, 26,99 evra)
-
SLIKARKA
Ivica Jan iz Medvod je prava »tavžentroža« med rokodelci. Samo klekljati ne zna, odlično pa obvlada številne druge spretnosti: od kvačkanja, pletenja, vezenja, šivanja do izdelovanja glinenih izdelkov, rož iz najrazličnejših materialov in še marsičesa. Poleg tega se ukvarja z zelišči, saj jo je stara mama že v otroških letih naučila nabiranja, sušenja in uporabe zdravilnih rastlin. Iz njih pripravlja čaje, napitke in namaze, na prireditvah se rada pokaže kot Pehta Ivica. Z različnimi izdelki je sodelovala že na marsikateri razstavi. Velikokrat je vodila delavnice ročnih del za upokojence ministrstva za obrambo, kot mentorica se je večkrat udeležila tudi rokodelskih delavnic Zdusa v Delfinu, saj svoje znanje rada prenaša na druge. »A ni boljše, da se ljudje s čim prijetnim zamotijo, kot da samo sedijo in mislijo na slabe stvari,« pravi.
-
Zobozdravniki opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje ustno zdravje, vzdržuje ga s primerno ustno higieno in pravočasnim obiskom zobozdravnika, oni pa nam pomagajo obdržati zdrave zobe skozi vsa življenjska obdobja.
Posebej pomembna je skrb za dobro ustno zdravje v starosti, saj nam zagotavlja kakovostno življenje (od žvečenja, požiranja, govora, prehrane do pozitivne samopodobe in druženja) ter preprečuje bolečine. Vendar pa imajo starejše ter slabovidne in slepe osebe zaradi slabših ročnih spretnosti in motenj vida pogosto težave pri vzdrževanju ustne higiene. Stanje slabšajo tudi nezdrave prehranske navade, pridružene bolezni in uporaba zdravil, katerih stranski učinek so suha usta. Stomatologi jim predlagajo, naj oščetkajo zobe dvakrat na dan (dve do tri minute z mehko ščetko in zobno kremo s fluoridi, priporočljiva je tudi uporaba medzobnih ščetk, če je zob še veliko) oziroma vsak dan temeljito očistijo protezo. Če je le mogoče, naj vsaj enkrat na leto obiščejo zobozdravnika, sicer pa naj si enkrat na mesec pregledajo ustno sluznico in skrbijo za to, da bodo usta ves čas primerno vlažna.
-
Zbiranje rabljenih očal
Navadna ali sončna korekcijska očala, ki jih ne potrebujete več, lahko do 14. maja prinesete v katero koli Hoferjevo trgovino in tam odložite v posebne škatle. Podjetje Hofer in Lions klub Ljubljana Trnovski zvon že deseto leto zapored organizirata akcijo zbiranja rabljenih očal. Po zaključku akcije bodo zbrana očala pregledali in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam jih bodo označili z optičnimi parametri, očistili in jih odposlali v manj razvite države, kjer bodo z njimi razveselili slabovidne posameznike.
Digitalizacija: povezuje ali ločuje?
Že pri vsakdanjih opravkih v trgovini, banki ali pri zdravniku je pomembno, kako hitro smo zmožni slediti in se prilagajati spremembam. Ali povedano drugače – kako dobro se znajdemo v digitalnem svetu, kako obvladujemo sodobno tehnologijo. Da imajo starejši z digitalnimi postopki največ težav, govorimo že vsaj desetletje, kljub temu pa digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe, in tistimi, ki niso, s starostjo vedno bolj narašča.
Da smo v koraku z digitalnim svetom, moramo uporabljati mobilne aplikacije, za kar pa potrebujemo pametne telefone. Vendar je za marsikoga njihova uporaba prezapletena, poleg tega si številni ne morejo privoščiti dražjih aparatov in jim je tako rekoč onemogočen dostop do cenejših e-plačil ali hitrejšega naročanja na zdravstvene storitve ali enostavnejšega pridobivanja uradnih dokumentov.
-
Manj tipični znaki parkinsonove bolezni
Bolniki, ki imajo parkinsonovo bolezen, počasi napredujočo nevrodegenerativno možgansko bolezen, običajno obiščejo nevrološko ambulanto šele takrat, ko sami ali njihovi bližnji opazijo hujše motorične težave. Najpogosteje gre za nehotene gibe, tresenje, težave pri hoji, počasnost, zategnjenost. Vendar pa ima bolezen različne obraze in pri nekaterih bolnikih bi lahko na to bolezen posumili že prej, na primer ob nemotoričnih znakih, kot so bolečine v križu, ramenih ali okončinah, težave pri uriniranju ali erektilna motnja, bolečina v prsih, omotice, tesnoba, depresija, zaprtje ipd.
Dodatni brezplačni avtobusni prevozi
Aktualno
V zadnjem času smo v uredništvo Vzajemnosti prejeli kar nekaj pripomb bralcev v zvezi z brezplačnimi avtobusnimi prevozi upokojencev. Na nekaterih relacijah, zlasti proti morju in Gorenjski, je pogosto velika gneča, zato ne morejo na določen avtobus, poleg tega pa naj bi imeli pri prevozu prednost potniki s kupljenimi vozovnicami.
Dogaja se tudi, da avtobus na kakšnem postajališču sploh ne ustavi, ker je potnikov že preveč. Zaradi tega prihaja med vozniki in potniki pa tudi med potniki samimi do nezadovoljstva in prepirov. Eden od bralcev nam je celo napisal, da se morajo »potniki z rdečo kartico postaviti v drugo vrsto kot ostali, kar je diskriminatorno do starejših«. Nekateri starejši potniki se znajdejo tako, da sedež predhodno rezervirajo, za kar odštejejo poldrugi evro, ali pa se odločijo za potovanje z vlakom.
-
Na fotografiji, ki naj bi nastala leta 1928, je družina Jurija in Terezije Holc iz Stare Gore v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Stoji najstarejši sin Jožef, pred njim je Vincenc, v maminem naročju pa najmlajši Anton. Ob straneh stojita hčerki Anica in Marica. Fotografijo hrani Nada Holc iz Maribora, Vincenčeva snaha.
Olgica in Pišta Cipot sta se poročila leta 1961 v Tešanovcih. Svatba je trajala cele tri dni, med svati je bila tudi nevestina prijateljica Angelca Turšič iz Ljubljane, ki nam je posredovala fotografijo.
-
Drugega aprila 1792 je dolar uradno postal denarna enota Združenih držav Amerike.
Tretjega aprila 1945 je Rdeča armada osvobodila Mursko Soboto.
Dvanajst zahodnih držav je 4. aprila 1949 ustanovilo zvezo Nato, vojaško-politično organizacijo držav za sodelovanje na področju obrambe.
Četrtega aprila 1968 je bil v atentatu ubit Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik, borec za državljanske pravice in nobelovec.
Petega aprila 1998 so na Japonskem odprli most Akaši-Kaikjo, ki povezuje otoka Šikoku in Honšu ter je najdaljši viseči most na svetu.
