Malokdaj sem spoznal tako človekoljubno, sposobno in vsestransko žensko, kot je že dolgo časa upokojena defektologinja prof. Cilka Dimec Žerdin, ki živi v domu starejših občanov v Gornji Radgoni. Štirideset let je z dušo in srcem živela za otroke z motnjami v duševnem razvoju in njihove starše, bila je mentorica mnogim učiteljem in drugim, ki so skrbeli zanje. 

Cilka se je rodila v Žižkih v s slamo kriti hišici malega prekmurskega kmeta kot najstarejša od dvanajstih otrok. Do četrtega razreda so jo v šoli učile šolske sestre, ki so kljub prepovedi med madžarsko okupacijo učile otroke v slovenskem jeziku. V Črenšovcih je med bivanjem pri stari mami končala osnovno šolo, kjer je bil učni jezik madžarščina.

Nemška vojska je 2. oktobra 1944 po 63 dneh brutalno zadušila vstajo v Varšavi, ki jo je začela domovinska armada pod vodstvom legendarnega generala Tadeuzsa Kumorowskega - Bora. Vstaja se je začela ob približevanju sovjetske armade Varšavi, vendar je Stalin zaradi političnih razlogov pustil Poljake izkrvaveti. Armada je izgubila 18.000 borcev, med civilisti pa je bilo več kot 150.000 mrtvih.

V Ljubljani sta se 5. oktobra 1984 rodili prvi dvojčici v Sloveniji, spočeti z zunajmaternično oploditvijo.

V več usklajenih terorističnih napadih so pripadniki Al Kaide 11. septembra 2001 v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Dve sta zadeli stolpnici World Trade Centra v New Yorku, ki sta se zrušili, tretje letalo je zadelo Pentagon, četrto pa je strmoglavilo na neko polje.

Nemčija je 1. septembra 1939 napadla Poljsko in tako sprožila 2. svetovno vojno. Istega dne je nacistična oblast sprejela odlok o usmrtitvah neozdravljivih bolnikov, kar je povzročilo strašne zlorabe.

V Stični je 2. julija 1937 umrl škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič. Leta 1898 je postal ljubljanski škof. Bil je narodno zaveden, močno je podpiral kmečko zadružništvo in sprejem Majniške deklaracije. Na njegov predlog je bila v Šentvidu postavljena prva popolna slovenska gimnazija.

V Bernu v Švici je 1. julija 1876 umrl ruski revolucionar in anarhist Mihail A. Bakunin, ki je zavračal vsakršno avtoriteto države in Cerkve in je zagovarjal neomejeno svobodo posameznika.

 V Ljubljani je 2. junija 1962 umrl duhovnik, pripovednik in dramatik Franc Saleški Finžgar. Bil je urednik Mohorjeve družbe in Mladike, od leta 1938 je bil član SAZU. Kot pisec je izhajal iz romantičnega realizma (Divji lovec, Razvalina življenja). V glavnem pripovednem delu Pod svobodnim soncem z narodnostnega vidika poveličuje boj Slovencev z Bizancem, v povestih pa opisuje kmečko in meščansko življenje (Dekla Ančka, Strici, Študent naj bo).

Na Dunaju je 3. junija 1899 umrl skladatelj Johann Strauss ml., znan kot kralj valčkov (Na lepi modri Donavi, Pripovedke iz dunajskega gozda, Cesarski valček). Med drugim je napisal tudi nekaj operet (Netopir, Noč v Benetkah, Cigan baron).

V Ljubljani je 3. maja 1881 umrl pripovednik, dramatik in časnikar Josip Jurčič. Bil je sourednik Slovenskega naroda. Snov za svoje pripovedke in humoreske je jemal iz ljudskega življenja. V povestih Jurij Kozjak, Domen in v prvem slovenskem romanu Deseti brat je posegel tudi v zgodovino. S Tugomerjem se je poskusil tudi v drami.

Italijanski kralj Viktor Emanuel III. je 3. maja 1941 priključil Ljubljansko pokrajino h Kraljevini Italiji kot posebno in na videz avtonomno provinco s civilnim visokim komisarjem na čelu.

V Memphisu v ZDA je 4. aprila 1968 beli skrajnež umoril baptističnega pridigarja in najvidnejšega borca za enakopravnost temnopoltih državljanov Martina Luthra Kinga ml. Bil je na čelu množičnega gibanja in je dosegel sprejem zveznega zakona o enakosti državljanskih pravic. Leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

Na Japonskem so med otokoma Honšu in Awaji po desetih letih gradnje 5. aprila 1998 odprli za promet najdaljši viseči most na svetu, dolg 3.911 metrov in z razponom 1991 metrov.

V Ljubljani je 3. marca 2000 umrla gledališka igralka in pesnica Mila Kačič. Igrala je v gledališču in tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Vesna, To so gadi ...). Uveljavila se je tudi v pisanju intimne, čustvene lirike, ki jo je objavila v zbirkah Neodposlana pisma, Spomin, Okus po grenkem, Minevanja.

V Helsinkih je 2. marca 1923 umrl mednarodno priznani gradbenik slovenskega rodu Mihael Štrukelj. Poleg več mostov in strešnih konstrukcij je zasnoval železniško postajno poslopje v Trstu. Od leta 1880 je živel in delal na Finskem, kjer je med drugim projektiral prvi finski železni most.

Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je 1. februarja 1945 razglasilo dan smrti Franceta Prešerna, 8. februar, za slovenski kulturni praznik. Od leta 1947 na ta dan podeljujejo osrednje nagrade za kulturo, od leta 1991 je dela prost dan.

Ameriški raketoplan Columbia je med vračanjem na Zemljo 1. februarja 2003 eksplodiral. Umrlo je vseh sedem članov posadke.

Po šestmesečnih bojih pri Stalingradu je 2. februarja 1943 kapitulirala 6. nemška armada. Nemški poraz slikovito imenujejo zlom hrbtenice nemške nacistične armade.