Skoraj trideset let je Berlin, glavno mesto Nemčije, delil neprehoden zid, ki je dokončno padel 9. novembra 1989. Ta zgodovinski dogodek je povsem spremenil politično podobo Evrope, saj se je končalo obdobje hladne vojne.

Februarja 1945 so se voditelji ZDA, ZSSR in Britanije srečali na Jalti, da bi se dogovorili o prihodnosti Evrope po porazu nacistične Nemčije. Državo in njeno glavno mesto Berlin so razdelili med svoje tri države in Francijo. Berlin je bil globoko v sovjetski coni, vendar je bil dostop med conami omogočen po posebej določenih kopenskih in zračnih poteh.

Učitelj, zagovornik slovenskega jezika, pisec domoljubnih in nabožnih pesmi Andrej Praprotnik se je rodil 9. novembra 1827 v Podbrezjah. Njegov stric Jakob Praprotnik, ki je bil učitelj v Šenčurju pri Kranju, je Andreja vzel k sebi, da je hodil v šolo in se učil igranja na orgle. Med šolanjem v Kranju je trpel, ker so ga »z nemščino trpinčili«. Zato ni nenavadno, da je, kot piše Marjeta Žebovec, vse raje imel slovenski jezik, o katerem je zapisal: »Slovenščina me je že od mladosti neizrečeno veselila, in kolikor bolj so mi jo v prvih šolah hoteli izbiti, toliko bolj sem se zanjo vnemal, posebno kor sem začel svojo ljubo šolsko mladino tudi v čisti slovenščini učiti in gojiti.«

Zgodbo o Kennedyju lahko začnemo z oktobrom 1962. V tem času so Američani fotografirali ozemlje Kube, ki ji je od leta 1959 vladal Fidel Castro. Odkrili so rakete, ki so jih Kubanci uvozili iz Sovjetske zveze. Ameriška administracija je na podlagi različnih virov domnevala, da bi lahko Sovjeti kmalu napadli glavna ameriška mesta. Kennedy je po dolgih pogajanjih zavrnil zahtevo vojske, da izvedejo letalski napad na Kubo.

To bi bila velika katastrofa, še večja pa bi seveda bila, če bi Sovjeti z raketami napadli Ameriko, ki bi v tem primeru zagotovo odgovorila na napad s svojimi raketami. Kennedy je z napadalnostjo in zadržanostjo, potem ko sta bili velesili dva tedna na robu vojne, dosegel sporazum z voditeljem Sovjetske zveze Nikito Hruščovom, da je umaknil rakete s Kube, Američani pa so umaknili svoje rakete iz Turčije. O tem lahko beremo tudi v knjigi Kdaj in kako se je zgodilo. Proti revščini in proti vojni John F. Kennedy, 35.

Varšavska vstaja, kot so poimenovali herojski upor prebivalcev Varšave med 2. svetovno vojno, je postala simbol vseljudskega upora. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944, končala pa 2. oktobra 1944. V bojih je padlo več kot 10.000 upornikov in skoraj prav toliko Nemcev. Žrtve med civilnim prebivalstvom pa ocenjujejo na 200.000. Eno največjih evropskih mest je bilo dva meseca prizorišče najbolj ogorčenega boja, ki ga je katerakoli podtalna armada bojevala med drugo svetovno vojno Poveljnik SS enot Heinz Reinefarth je vodil operacije na nemški...