Po uspešni izpolnitvi meril, ki določajo pogoje za uvedbo skupne denarne enote, je bil 1. januarja 2007 kot uradno plačilno sredstvo uveden evro. Na kovancih slovenske emisije so izbrani slovenski motivi.

Tovarna Alfreda Nobela je 1. januarja 1868 začela izdelovati nov eksplozivni dinamit, ki ga je leto prej Nobel izumil. Iznajdba je povzročila velik preobrat v gospodarstvu in vojskovanju.

Avstrijska vladarica Marija Terezija je 2. januarja 1770 odpravila kaznovanje z mučenjem v sodnih postopkih.

V Ljubljani so 1. decembra 1975 odprli Univerzitetni klinični center. Opravlja specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost za območje ljubljanske regije ter razvija specialistične zdravstvene dejavnosti v državi.

1. decembra 1974 je Josip Broz Tito v Krškem položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno, ki je še vedno predmet spora med Slovenijo in Hrvaško.

Na Korziki je 1. decembra 1981 strmoglavilo letalo DC 9 super 80 ljubljanske Inex Adrie. V nesreči je umrlo vseh 180 potnikov in članov posadke. 

 Zaljubljeni avtor pesnitve o Soči

Simon Gregorčič, ki so mu rekli po domače Pomolčev Šime, za večino pa je bil »goriški slavček«, je napisal številne pesmi, med katerimi je najbolj znana in med ljudmi priljubljena veličastna pesnitev Soči, v kateri je zapisal tudi: »Krasnà si, bistra hči planin, / brdkà v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti.«

Verze pesnika in domoljuba so že kmalu po izidu prve zbirke Poezije (1882) na svoj prapor zapisali kroparski žebljarji. Njegova pesem se je glasila na vseh recitacijskih odrih od čitalniških časov do danes. Tolažila je rojake po svetu in bodrila bojujoče se in trpeče v prvi in drugi svetovni vojni. Marsikatera njegova pesem je uglasbena in ponarodela.

V Ljubljani je 3. novembra 1981 umrl književnik, urednik, prevajalec in politik Edvard Kocbek. Kot predstavnik krščanskih socialistov se je pridružil OF in leta 1942 odšel k partizanom. Po izidu zbirke novel Strah in pogum leta 1951 je bil več let politično osamljen. Leta 1975 je dal znameniti intervju o pobojih domobrancev po 2. svetovni vojni, leta 1964 je prejel Prešernovo nagrado.

 Za 42. predsednika ZDA je bil 3. novembra 1992 izvoljen demokratski kandidat William Clinton z obljubo o spremembah po dvanajstih letih Reaganove in Busheve republikanske vladavine. Po štirih letih je bil znova izvoljen za ameriškega predsednika.

SLOVENCI KREMENITI

Etnomuzikologinja dr. Zmaga Kumer spada med tiste raziskovalce ljudskega pesništva, ki so se najbolj zapisali v slovensko zgodovino. Bila je cenjena doma in v tujini. Zapustila je obsežno delo: več kot 20 knjig in več kot 200 razprav v slovenskem in drugih jezikih, ki so namenjene strokovnjakom in širšemu bralstvu.

Zmaga Kumer je bila rojena leta 1924 v Ribnici, na ljubljanski filozofski fakulteti je najprej diplomirala iz slavistike in nato še na folklorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo. Leta 1955 je doktorirala na ljubljanski filozofski fakulteti s priredbo srednjeveških božičnih pesmi.

 Italijani so v Ljubljani 1. oktobra 1942 brez sodbe ustrelili risarja, grafika in slikarja Hinka Smrekarja. Ustvaril je številne satirične risbe, ostre pamflete in karikature s socialno vsebino, objavljal jih je v šaljivem listu Kurent.

V Ljubljani je bilo 1. oktobra 1863 ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem z imenom Južni sokol. Prizadevalo si je krepiti narodno zavest, izdalo pa je tudi prvo slovensko strokovno knjigo Nauk o telovadbi. Ker je oblast društvo 1867 prepovedala, so leta 1868 društvo obnovili, imenovalo se je Ljubljanski Sokol.

SLOVENCI KREMENITI

Arhitekt, urbanist in oblikovalec Ivan Jager spada ob Fabianiju in Plečniku med začetnike moderne slovenske arhitekture. Ker ga domovina zaradi različnih arhitekturnih konceptov ni sprejela, se je podal v Združene države Amerike.

Rodil se je leta 1871 v čuvajnici ob južni železnici blizu Bistre pri Vrhniki. Na študiju na Dunaju se je seznanil z Jožetom Plečnikom, Vladimirjem Levcem, Ivanom Cankarjem, Otonom Župančičem in Maksom Fabianijem, ki ga je zaposlil pri izdelavi urbanističnih načrtov za Ljubljano in Bielsko na Poljskem.

Po šestletnem vrtanju so 1. septembra 1906 s slovenske in avstrijske strani z vrtanjem prebili 7975 metrov dolg železniški predor pod Karavankami. Cestni predor pod Karavankami, dolg 7804 metre, pa so prebili po treh letih 28. maja 1989.

V Versaillesu je 1. septembra 1715 umrl Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj, ki je vladal najmočnejši in najbogatejši evropski državi. Znan je po številnih vojnah.

Na bojni ladji Missouri na Japonskem so 2. septembra 1945 predstavniki japonske vlade in vojske podpisali brezpogojno vdajo, s čimer se je dokončno končala 2. svetovna vojna.

Josipina Turnograjska je bila prva slovenska pesnica in pisateljica. Napisala je osemintrideset povesti, med njimi tudi zgodovinske ter povesti o aktualnih političnih dogodkih ter o pomenu slovanstva.

Janez Nepomuk Urbančič, lastnik gospostva Turn pod Novim gradom, se je leta 1831 poročil z Jožefino (Josipino) Terpinc, hčerjo podjetnika iz Kranja. Zanimiva je ženitna pogodba, v kateri se je nevestin oče obvezal, da bo ženinu prinesla doto 3100 goldinarjev, če bi ženin umrl pred nevesto in v zakonu ne bi imela otrok, bi nevesta dobila vrnjeno doto in še dodatek – skupaj 4000 goldinarjev iz ženinove zapuščine. Poleg tega naj bi imela nevesta v gradu zagotovljeno hrano in bivanje. Pogodba tudi določa pogoje za dedovanje ženina in otrok ob nevestini smrti.

 V Fiatovih tovarnah v Torinu so 5. julija 1957 začeli izdelovati priljubljen fiat 500, tudi v Sloveniji za mnoge prvi avtomobil s popularnim imenom fičo.

V New Yorku je 6. julija 1971 umrl džezovski glasbenik Louis Armstrong, pevec in trobentač iz neworleanškega okolja. Uvrščen je med najpomembnejše oblikovalce džeza v 20. stoletju. Po letu 1930 je s svojimi big bandi utemeljil sving.

1. julija 1990 je bila pod Krenom v Kočevskem rogu na enem izmed prizorišč množičnega povojnega poboja domobrancev v navzočnosti predsednika predsedstva RS Milana Kučana in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja simbolična spravna slovesnost.