Kdaj bomo lahko potešili željo po odhodu nekam (daleč) stran, hrepenenje videti (razstavo), doživeti (predstavo), gledati film, prebrati knjige, ostaja neznanka. Pa so nam prišli naproti kulturniki z ogledi prek virtualnih naprav, pripravili so virtualno resničnost, pokazali, da se le-ta in kultura lahko dopolnjujeta. Podatke smo zbirali do 28. aprila, zdaj pa le preverite, saj je marsikatera kulturna ustanova že odprla  vrata obiskovalcem.

MUZEJI IN GALERIJE

Vsi največji evropski muzeji in galerije so »odprti« in vabijo k ogledu virtualnih razstav. Podobno je pri nas. Tehniški muzej Slovenije ponuja dve možnosti. V Bistri si lahko virtualno ogledate njihove zbirke, v Muzeju pošte in telekomunikacij pa raziščete zbirko zvokov in digitalno zbirko predmetov. Podobno je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki vas vabi tudi k sodelovanju na nagradnem stripovskem natečaju Življenje v času koronavirusa.

RAZSTAVE

Gozdovi Kranjske industrijske družbe

Če spoštujete les kot naše naravno bogastvo, si oglejte razstavo o delni zgodovini naših gozdov in naveze z njim, saj je Gornjesavski muzej Jesenice v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori pripravil razstavo Gozdovi Kranjske industrijske družbe (KID). Družba je bila ustanovljena leta 1869 in je v prvih treh letih svojega obstoja kupila večino gorenjskih fužin in njihove gozdne posesti, ki so obsegale okoli 27.500 hektarjev. Šlo je za gozdove v Gornjesavski dolini, Radovni, Bohinju, na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji in v okolici Tržiča.

Milan Dekleva, pesnik, pisatelj, dramatik, esejist, prevajalec, novinar in urednik pri Ljubljanskem dnevniku, do upokojitve pa urednik otroških in mladinskih programov na Televiziji Slovenija, je tudi pianist, avtor glasbe in besedil, predvsem pa zanimiv sogovornik o literaturi, glasbi in slovenskem jeziku. V slovenski literaturi velja za predstavnika modernizma in postmodernizma, za svoje delo je prejel številna priznanja. Desetletja ga krasijo košati brki, rad kolesari in je med redkimi Slovenci, ki igrajo ragbi.

RAZSTAVE

Srbski modernizem 1880–1950

V novem krilu Narodne galerije je na ogled 86 slik in 38 kipov 38 protagonistov zgodnjega likovnega modernizma v Srbiji in Galerije Srbske matice v Novem Sadu. »Izbrali smo najboljše avtorje, ki celostno ilustrirajo srbsko umetnost tistega časa,« je povedala Tijana Palkovljević Bugarski, vodja srbske galerije in kustosinja izbora. V ospredju so srbski umetniki, ki so živeli v času, ko so padale meje, ko so pogledovali v srednjeevropska umetnostna središča in Pariz, Sankt Peterburg.

Ne le zaradi mednarodnega dneva žensk, ampak tudi zato, ker imamo pri nas igralke, ki so zaznamovale slovensko gledališko, filmsko in televizijsko sceno s tako imenovanimi močnimi ženskami vlogami, ki zahtevajo veliko iskanja, študija, posluha, smo se odločili, da predstavimo Bernardo Oman, njena razmišljanja o takih vlogah in gibanju #Me Too, ustvarjalnosti in povezovanju žensk v gledališkem in filmskem svetu, ki pri nas še ni zaživelo.

Čeprav se je rodila v Novem mestu, je otroštvo in mladost preživela na Gorenjskem. »Bilo je lepo, razigrano in svobodno. Zelo veliko sem bila zunaj, imeli smo veliko hišo z vrtom. V bližini je bil park, jer smo se otroci pogosto igrali.« Idiličnost pa so »motili« izjemno strogi starši. Menila sta, da jo bosta s strogostjo obvarovala pred grdim in slabim, tudi njunega nasveta, naj se odloči za varen poklic ekonomistke, ni zmogla zavrniti. »Toda v srednji šoli sem obiskovala dramski krožek in povabili so me v amatersko skupino v Prešernovem gledališču Kranj, kjer sem spoznala kolege, ki so se odločili za opravljanje sprejemnih izpitov na igralski akademiji (AGRFT), posnemala sem jih in izpit opravila v prvem preizkusu. Starša sta nasprotovala moji odločitvi, ker jim poklic igralke ni bil všeč, skrbela ju je finančna plat igralskega poklica, ker nismo bili bogati. Toda pridobila sem Titovo štipendijo, s katero sem se lahko preživljala med študijem.«

OBLETNICE

Ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa

V Slovenj Gradcu, rojstnem mestu skladatelja Huga Wolfa, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini, kjer je zaslovel, bodo letos potekale številne prireditve, ki jih bodo v spomin na skladatelja z velikim opusom pripravili glasbeniki, občina in Društvo Huga Wolfa Slovenj Gradec. Napisal je več kot 300 samospevov, opero, komorna in klavirska dela ter zborovske skladbe. V pripravi sta monografija o njem in njegovem delu, spletna stran, kjer bodo objavljali informacije o sprotnem dogajanju, konec leta bo Banka Slovenije izdala kovanec z njegovo podobo. V njegovo čast bo 22. februarja slavnostna akademija v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti.

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) so zasnovali cikel obrazstavnih programov stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Posamezniki postajajo avtorji razstav, po svoji presoji in s svojimi besedami poudarijo in predstavijo vsebine, ki najbolj nazorno kažejo njihovo življenjsko pot in so jo pripravljeni deliti z obiskovalci muzeja. Svojo zgodbo tokrat ponuja Nani Poljanec. Naslovil jo je Nani v Ljubljani in si jo lahko ogledate do konca meseca.

Nani Poljanec, s pravim imenom Aleksander Stanislav Jurkovič, je izjemno zanimiv človek. Od malih nog živi v zdraviliškem mestecu Rogaška Slatina, v Muzeju Anin dvor med drugimi zbirkami razstavlja tudi svoje tri zbirke, ki vzbujajo veliko pozornosti med domačimi in tujimi obiskovalci. Že dolgo pa veliko prahu s svojim delom dviguje tudi Nani, pa ne le v Ljubljani, regiji, ampak širše.

RAZSTAVE

Tisočletje metalurgije na Slovenskem

Ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani so združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Z razstavo Ko zapoje kovina želijo opozoriti na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v muzeju sistematično zbirajo že tako rekoč dve stoletji od obstoja te ustanove. Hkrati pa predstavljajo vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev so nadgradili z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem trgu uspešno kosajo z ostro konkurenco, na primer v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah. Na ogled do maja.

V zadnjih dvajsetih letih je imel Marijan Vodnik, diplomirani arhitekt, doma in v tujini več kot 640 samostojnih in skupinskih razstav svojih lesenih skulptur. Vsako leto decembra ga prosijo, ali bi lahko razstavili njegove lesene jaslice, ki vzbujajo veliko občudovanja. Največje imajo kar 118 figur, izklesanih iz enega kosa, pri čemer je bila orehova korenina, iz katere jih je izdelal, težka več kot tisoč kilogramov, jaslice pa tehtajo okrog 80 kilogramov. Zato je zdaj pravi trenutek, da spoznamo mojstra, ki neutrudno kleše v les, ustvarja vedno unikatne skulpture, se ne ponavlja, jih poimenuje z zanimivimi imeni (Dobrota, Preživetje, Najdene poti, Vezi rodov, Enakopravnost, Povezanost, Skupni tek ...), a jih ne prodaja, ampak ohranja zase v razstavnih prostorih svoje hiše, kamor prihaja veliko ljudi, da vidijo to izjemno lepoto.

Razstava knjig iz Zoisove knjižnice 

V počastitev 200. obletnice smrti (10. 11. 1819) razsvetljenca, mecena, pisatelja, humanista, gospodarstvenika in naravoslovca so v NUK-u pripravili razstavo Knjižnica Žige Zoisa – središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, ki predstavlja izbor del iz njegove bogate knjižnice. Baron Zois je bil eden najbolj izobraženih ljudi, ki so živeli na območju Slovenije, postal je ključna oseba za kulturni ter intelektualni razvoj naših krajev in je zaslužen za tehnološke izboljšave.