Po navadi rečemo: Neca Falk, to je tista, ki prepeva o mačku Muriju in muci Maci, ima dolge, valovite rdeče lase, saj jo poznamo. Pa jo res? Njen pevski opus je veliko bolj barvit. Začel se je s popevkami v sedemdesetih letih, nadaljeval z rokovskimi pesmimi v osemdesetih in sega vse do kantavtorske ustvarjalnosti v devetdesetih letih in dlje. Tudi če bi hotela, ne more pobegniti prepoznavnosti, a pravzaprav niti noče, ker je ponosna na tisto, kar je naredila v svoji dolgoletni karieri.

Leto Josipa Ipavca

Šentjurska občina ob 100. obletnici smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), rojenega v Šentjurju, pripravlja številne dogodke. Ob kulturnem prazniku so predstavili knjigo Slovenski Mozart Igorja Grdine, ki jo je izdala založba Beletrina, sozaložnica je bila občina. Ipavec se je uveljavil kot skladatelj samospevov in orgelskih skladb, bil je avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Komična opera Princesa Vrtoglavka pa je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.
V Ipavčevem centru Šentjur bo aprila potekal dogodek Hugo Wolf in Josip Ipavec, takrat bodo v občini zasadili tudi jablano bogatinko, ki jo je vzgojil njegov oče Gustav. Dogodki in simpozij si bodo sledili do konca letošnjega Ipavčevega leta, oktobra bo na primer dvodnevni znanstveni simpozij s koncertom samospevov družine Ipavec in sodobno plesno variacijo baleta Možiček.

Akademik prof. dr. Janko Kos je literarni zgodovinar in teoretik, komparativist, kritik, avtor številnih knjig in učbenikov, iz katerih so se generacije učile svetovno in slovensko književnost, analizirale Prešerna, Cankarja in številne druge literate ter prebirale uvode iz znamenite zbirke Sto romanov. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb se z akademikom, ki bo v začetku marca praznoval 90. rojstni dan, nisva mogla srečati v živo, sva se pa o njegovem bogatem opusu in življenju pogovorila na daljavo.

Virtualno praznovanje kulturnega praznika

Namesto popularnega branja Prešernove poezije pred njegovim spomenikom v Ljubljani bo letošnji 35. recital Prešernove poezije Združenja dramskih umetnikov Slovenije zaradi epidemioloških ukrepov potekal z neposrednim prenosom iz studia Radia Slovenija. Od 12. do 13. ure bo recital prenašal tretji program nacionalnega radia – program Ars. Prešernove verze pa bo mogoče slišati tudi v stari Ljubljani prek mestnega ozvočenja in po spletu.

Tudi na pohodu po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki ga tradicionalno organizirajo v rojstnem kraju pesnika, vas bo virtualno vodil sam dr. France Prešeren v podobi animiranega lika. Prešernega dogajanja vsekakor ne bo manjkalo, saj je pesnik v domače kraje povabil uveljavljene umetnike, ki pripravljajo pester kulturni program. »Z nami bodo Aleksander Mežek, Boštjan Gorenc - Pižama, Rok Terkaj - Trkaj, Irena in Leon Leskovšek, učenci Osnovne šole Žirovnica, Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica, v pozdravnem govoru pa nas bo nagovoril tudi župan žirovniške občine Leopold Pogačar,« je povedal Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.

Slovensko ljudsko gledališče Celje praznuje sedemdeseto obletnico. To je priložnost, da se spomnimo njegovih začetkov, razvoja, lepo utečenega festivala Dnevi komedije in izvemo kaj več o predvidenem praznovanju visokega umetniškega jubileja in ustvarjanju v času karantene. Svoje spomine pa so nanizali nekateri igralci iz preteklih in zdajšnjih časov.

Prednik sedanje gledališke hiše je bila Družba slovenskih gledaliških diletantov, ki jo je leta 1848 ustanovil Janez Krstnik Jeretin. Konec 19. stoletja se je dramska dejavnost preselila v novozgrajeni Narodni dom, vodil jo je Vladimir Ravnihar, po njem pa Rafael Salmič. Ta je leta 1911 ustanovil dramatično društvo, ki je s presledki delovalo do leta 1936. Konec leta 1950 je bil naposled ustanovljen profesionalni ansambel pod imenom Mestno gledališče Celje, za kar je imel veliko zaslug Fedor Gradišnik.

EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE

Znano je, da je več slovenskih mest kandidiralo za prestižni naslov Evropska prestolnica kulture 2025. Po izboru komisije je naziv dobila Nova Gorica skupaj z Gorico. To bo prva prestolnica kulture v dveh državah z geslom: Gremo! Brezmejno! Zato bo epicenter dogodkov na Trgu Evrope, ki povezuje obe mesti. Pripravili bodo čez 600 kulturnih dogodkov, več kot 60 projektov in se povezali z 251 partnerji iz 34. držav.

Pobuda, da Evropska unija razglasi evropsko prestolnico kulture, je nastala leta 1985. Ta naziv je do zdaj dobilo 60 evropskih mest, med njimi tudi Ljubljana in Maribor. Lani sta bili evropski prestolnici kulture hrvaško mesto Reka in irski Galway, do leta 2024 pa bodo še: letos Timisoara (Romunija), Elefsina (Grčija) in Novi Sad (Srbija); leta 2022 Kaunas (Litva) in Esch (Luksemburg); 2023 Veszprém (Madžarska); 2024 Salzkammergut (Avstrija) in Tartu (Estonija) ter Bodø (Norveška).

To dokazuje tudi razstava Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja, ki je na ogled v Plečnikovi hiši. Avtor razstave mag. Marijan Rupert, skrbnik Zbirke rokopisov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK), je raziskoval njuno korespondenco in odkril veliko novega, s čimer spet dokazuje, da ni le prizadeven knjižni molj, strokovnjak, odgovoren do kulturne dediščine, ampak tudi neke vrste književni forenzik, detektiv, znanec številnih umetnikov, ki mu zaupajo svoje rokopise. Literaturo moraš imeti rad, da se lahko temu delu posvetiš s srcem, je prepričan. Njegove neuresničene sanje pa so, da bi Slovenci dobili literarni muzej.

GLEDALIŠČE

Sto let Šentjakobskega gledališča

Ljubitelji Talije, grške muze gledališča, člani Gospodarskega naprednega društva so 12. decembra 1920 ustanovili Šentjakobsko gledališče. Njihova prva dvorana je bila na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam so naslednje leto uprizorili dramo švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga Pelikan. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom, kjer domujejo še zdaj. V dolgih letih delovanja je občinstvo vzljubilo hišne igralske zvezde, gledališče je bilo odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, med drugim Staneta Severja, Elviro Kraljevo,...

FILM

1. LIFFe

Čudovito je spoznanje, da je kljub koroni kino preživel in bo ostal. Tako kot ljubljanski filmski festival, ki bo potekal od 11. do 22. novembra v dveh dvoranah Cankarjevega doma (Linhartovi in Kosovelovi), kinih Komuna in Bežigrad, Kinoteki, v celjskem kinu Metropol in dvorani A. Podbevšek teatra v Novem mestu. Ponudil bo kakovostno aktualno filmsko produkcijo, filme nominirancev in dobitnikov nagrad na tujih filmskih festivalih, manj znano filmsko produkcijo iz Azije in Afrike, skratka kakovostne filme za filmoljubce, nekaterih sploh ne bo mogoče videti na našem rednem filmskem programu, če zaupamo besedam programskega direktorja festivala Simonu Popku. Gledalci bomo lahko še vedno glasovali za 'naj film' LIFFa, podelili bodo tradicionalne nagrade festivala, festivalsko središče bo še vedno v drugem preddverju Cankarjevega doma, gledanje filma z masko – preizkušeno – pa ni prehudo.

Tenorist Branko Robinšak, prvak ljubljanske opere, poje že 37 let. Začel je kot študent v Ljubljani, nadaljeval na tujih odrih in se spet vrnil v ljubljansko operno hišo. Z glasom in odrskim nastopom nas je vedno očaral. Najraje je pel vloge iz italijanskega opernega repertoarja, čeprav je bil odličen tudi v Mozartovih operah in celo Wagnerjevi. Ob tem pa je eno leto opravljal še naloge umetniškega vodje ljubljanske operne hiše. Dela, doživetij iz dolgoletne uspešne kariere in težav zaradi novega koronačasa je imel več kot preveč, pa smo ga prosili, da o svojem življenju in bogati karieri spregovori za naše bralce.