Izginjajoče kulture – razstava fotografij 

Na razstavi v Jakčevem paviljonu Dolenjskega muzeja v Novem mestu si lahko do srede marca ogledate portrete staroselcev iz težko dostopnih delov porečja reke Omo v Etiopiji ter iz Arunačal Pradeša in Nagalanda, zadnjih kotičkov divjine v Indiji. Posameznice in posameznike sta Arne Hodalič in Katja Bidovec želela prikazati, kot bi bili posneti v pravem fotografskem studiu, čeprav sta jih fotografirala na odmaknjenih območjih in v zelo težkih razmerah. Fotografije so lepe in zanimive, kar ni čudno, če vemo, da je Hodalič tudi urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija, Katja Bidovec pa prejemnica nagrade Hanna Hardta za izstopajoče dosežke študentov medijskih in komunikacijskih študij.

Pravijo, da so latinski pregovori polni modrosti. Tudi Nomen est omen. Vendar za književnico Zvezdano Majhen to enostavno ne velja. Ni majhna po velikosti, njen opus pa je velikanski: 52 knjig za otroke, osem knjig za odrasle, je avtorica vseh besedil na 16 zgoščenkah za otroke in odrasle, na mnogih udeležena skupaj z drugimi avtorji, in avtorica libreta muzikala Čarobno drevo. Napisala je scenarije za 12 kratkih filmov pod skupnim naslovom Harmonija Evrope. Poleg literarnih del ima v državnem registru ZAMP (Združenje avtorjev Slovenije) prijavljenih 150 strokovnih člankov, objavljenih v različnih revijah …

Zavetje Babilona

S to svetopisemsko zgodbo je povezana tema razstave, ki si jo lahko ogledate v mariborskem Kibla Portalu (do februarja 2018). Dela 46 umetnikov iz sveta in Slovenije predstavljajo današnji čas na temo zavetja. »Vse pa povežejo s temo migracije,« je povedala kuratorka razstave Nina Jeza. Umetniki se ubadajo z vprašanji bivanja in obstoja, obujajo vprašanja eksistencializma, ki se je zavzemal ne le za svobodo posameznika in enakopravnost ljudi, ampak tudi za avtonomijo vsakogar in pravico do izražanja. Čeprav so različni, je njihova osnovna misel preživetje. Razstava je del štiriletnega projekta Tvegaj spremembo, ki ga z mednarodnimi partnerji do leta 2020 podpisuje prav mariborska Kibla. Na ogled od torka do sobote od 15. do 19. ure.

Srednjeveška Ljubljana

Nedavne arheološke raziskave v središču prestolnice so odgovorile na prenekatero vprašanje glede urbanega razvoja Ljubljane v srednjem veku, njene začetke pa premaknile v čas okoli leta 1000. Izjemna odkritja je posebej poudaril avtor razstave in muzejski arheolog Martin Horvat. Lesene posode na Stritarjevi ulici, najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice, presenetljiva najdba vitezovega groba, ki pomeni enkratno priložnost vpogleda v osebno zgodbo mladega moškega viteškega stanu, do reformacije v Ljubljani so zanimivosti z razstave, ki bo na ogled od 14. 11. do 2. 5. 2018 v Mestnem muzeju Ljubljana. Od 16. do 18. novembra pa bo v Ljubljani potekala 3. mednarodna arheološka konferenca Arheološki pogledi na srednjeveško urbanost.

 Pri nas se le redko sliši, da bi imeli starejši in mlajši ljubitelji filma, praktiki in teoretiki sedme umetnosti ter ustvarjalci in igralci enotno mnenje o kom. Kaj šele pozitivno. Ko pa omenimo Mirjano Borčič, se vsi strinjajo, da je to izjemno pomembna gospa, ki je začetnica filmske vzgoje pri nas in je k filmu pritegnila mnoge mlade zanesenjake, ki so postali ključni akterji naše kinematografije.

Kot vodja filmske vzgoje v Pionirskem domu je vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala otroško in mladinsko ustvarjalnost in jo popularizirala doma in v tujini. Odmevno je bilo njeno delovanje v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi, ki jih je več let pripravljala po...

Kolumbova hči Alma M. Karlin

Cankarjev dom in Pokrajinski muzej Celje sta pripravila zanimivo razstavo o Almi M. Karlin, popotnici in avtorici številnih knjig. Spoznali boste njeno življenje, dela in videli številne predmete iz njene bogate zbirke, med drugim tudi skrivnosten kipec, ki ga je znamenita Celjanka prejela spomladi 1920 v Peruju, kjer je začela osemletno potovanje okoli sveta. Pripisovala mu je posebne moči ter velik pomen, ga poimenovala Skrivnostni, kasneje pa je postal osrednji junak njenega romana Malik. Razstavo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec, etnologinja in kulturna antropologinja. Ogledate si jo lahko v galeriji Cankarjevega doma do 14. januarja, ob njej bo več predavanj, kjer bomo spoznavali Almo kot teozofinjo in pisateljico.

Svet je potreben objema, pravi pisateljica Darinka Kobal, ki je do zdaj napisala že 1100 različnih otroških pravljic, zgodb in ustvarjalnih nalog za otroke. Njen opus obsega 45 slikanic s pravljicami in 25 knjig v elektronski obliki. Z njimi obiskuje šole in knjižnice ter jih pripoveduje otrokom, pri tem pa ji pomaga lutka Pika Rokavička. Štiri so prevedene v hrvaščino, ena v srbščino in tri v angleščino. Poleg tega objavlja zapise v številnih revijah, tudi Vzajemnosti, in na Radiu Slovenija. Tako obsežen opus je lahko ustvarila zato, ker zase pravi, da je radovedna in disciplinirana, drži se načela, da vse, kar začne, tudi konča. Preživela je hudo bolezen, že več let je prostovoljka, polna je energije in veselja do življenja, kar kot nekdanja učiteljica rada deli z drugimi. 

Do srede septembra gledališča še ponujajo možnost za vpis abonmajev v novi sezoni, kar omogoča nakup cenejših vstopnic, zato smo pripravili pregled nove in zanimive ter bogate ponudbe nekaterih gledališč. Večinoma so pripravili po šest premier.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje začenjajo sezono z monološko pripovedjo žensk treh generacij – babice, hčere, vnukinje – o ljubezni, osamljenosti in odtujenosti. Dramo Ljubi moj je napisala irska dramatičarka Elaine Murphy, nadaljujejo z Erazmom in potepuhom Astrid Lindgren, dramo Pesmi živih mrtvecev avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, ki se poigrava s situacijami v slovenskem političnem prostoru. Pripravili bodo song komedijo Moški brlog svetovno slavnega Kristofa Magnussona, kjer ta razlaga, zakaj moški sovražijo šoping. Zelo zanimiv bo Puškinov Jevgenij Onjegin, za katerega je odrsko priredbo pripravil Nebojša Pop Tasić, režirala pa ga bo Moskovčanka Yulia Roschina.

Bienale oblikovanja (do 29. oktobra)

25. BIO, ki sta ga zasnovali kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan, prinaša svež pristop, »nove strategije za turizem, trženje in predstavitev znamenitosti, pridelavo hrane ter razvoj in rast novih dejavnosti, ki so jih oblikovalci razvili s skupnim raziskovanjem ter sodelovanjem z lokalnimi organizacijami in podjetji. Z delom na terenu so mobilizirali širok krog ljudi pri iskanju priložnosti, po katerih kličejo spremenjena demografska, podnebna in ekonomska realnost,« je povedal Matevž Čelik, direktor BIO in MAO.

V novih časih sol ni tako priljubljena pri pripravi hrane, kot je bila včasih, zdravniki ji pripisujejo nekatere škodljive lastnosti, toda še vedno je nepogrešljiva pri proizvodnji stekla, aluminija, usnja, številnih umetnih mas, v farmaciji, medicini, kozmetiki, pozimi pa služi za varen potek prometa. Včasih so ji rekli »belo zlato« in je bila pomembna strateška surovina, tako kot je zdaj nafta, ker je bila glavni konzervans za pripravo in shranjevanje živil. Bila je celo plačilno sredstvo, oblastniki so z njo veliko zaslužili, tihotapci tudi, saj je cvetela nedovoljena trgovina s soljo. Izbrali smo nekaj okruškov iz dolge zgodovine soli.