-
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je 17. decembra lani sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2016. Odločitev o izredni uskladitvi je sprejel državni zbor na predlog vlade 1. decembra lani, ko je potrdil Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617). V tem zakonu je jasno določeno, da bo izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedena 1. januarja 2016 v višini 0,7 odstotka. Jasno je tudi določeno, da ne bo izvedena uskladitev letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo.
Dohodki pokojninske blagajne rastejo
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je, kot je na oktobrski seji ugotovil svet Zpiza, v letošnjem prvem polletju posloval uspešno. Dohodki so bili celo nekoliko višji od odhodkov. Po oceni naj bi poslovno leto 2015 zaključil z uravnoteženimi odhodki in dohodki v višini okrog 4 milijarde 996 milijonov evrov, to je za 0,2 odstotka manj, kot je bilo predvideno s finančnim načrtom. Spodbudno je, da se veča najpomembnejši vir pokojninske blagajne, prispevek zavarovancev in delodajalcev.
-
Na oktobrski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije obravnaval tudi poročilo o lanskem poslovanju Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je v letu 2014 ustvaril dohodke v višini okrog 7 milijonov evrov, čistega dobička pa za okrog 782 tisoč evrov.
Nepremičninski sklad gospodari z več nepremičninami, največ ima namenskih najemnih stanovanj, in sicer 2.838, 211 oskrbovanih stanovanj in 43 poslovnih društvenih prostorov. Stanovanjski sklad je razpršen po vsej Sloveniji in ima v lasti 604 objekte, vendar regijska pokritost ni povsod zadovoljiva. Lani so izvedli vzdrževalna dela v 56 krajih na 145 objektih in v 1092 stanovanjih ter za to porabili dober milijon evrov predvsem za obnovo fasad, za dela na elektroinštalacijah in centralnem ogrevanju objektov ter za stavbno pohištvo.
S poslanci o pokojninski blagajni in pokojninah
Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je sredi septembra med drugim obravnaval tudi poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2014. Bistvene značilnosti je predstavil generalni direktor Marijan Papež, ki je poudaril, da je zavod poslovno leto zaključil z zakonsko izravnanimi dohodki in odhodki v višini približno 4,98 milijarde evrov. Čeprav so se lani začeli kazati nekateri spodbudni trendi, pa je izpostavil tudi vse slabši gmotni položaj upokojencev.
Še vedno premalo pobranih prispevkov
Svet ZPIZ-a je ponovno razpravljal o problematiki prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in po izčrpnih pojasnilih predstavnic finančne uprave (FURS) posebno pozornost posvetil realizaciji sklepov, ki jih je v zvezi s tem sprejel lani. Ugotovil je, da je poročilo dobro pripravljeno in kritično ocenjuje nekatere pojave kot tudi pravno ureditev tega področja. Opozoril je na nujnost priprave zakona, ki bo celovito uredil to področje. Sedanji sistem je kompleksen in nepregleden in tudi zato ne omogoča učinkovitega pobiranja prispevkov in nadzora nad tem.
Veliko stanovanj neprimernih za starejše
Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. (v nadaljevanju Sklad), je na seji 23. aprila obravnavala poročilo o izvajanju dolgoročnega načrta razvoja Sklada za čas od 2012 do 2016. Do obravnave vmesnega poročila je prišlo na pobudo članov skupščine, predstavnikov upokojencev. Sklad posluje pozitivno, se pa spoprijema z nekaterimi težavami tudi zaradi nesprejetega nacionalnega stanovanjskega programa.
Sklad, ki je bil ustanovljen kmalu po nastanku samostojne države Slovenije, namreč razpolaga s pomembnim stanovanjskim fondom, namenjenim upokojencem in drugim starejšim. Ustanovitelj in edini družbenik Sklada je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Glavna dejavnost Sklada pa je dajanje lastnih nepremičnin v najem (predvsem stanovanj, le v manjši meri pa poslovnih prostorov in garaž). Za starejše opravlja pomembno poslanstvo na stanovanjskem področju, saj razpolaga z več kot 3.000 stanovanji, razpršenimi po vseh regijah. Nekatere regije imajo več kot 500 stanovanj (podravska, savinjska in osrednjeslovenska), druge pa manj kot 100 (posavska in obalno-kraška). Ta stanovanja so bila večinoma zgrajena pred več desetletji, zato vsa niso primerna za bivanje starejših ljudi. To še zlasti velja za tista, ki so v objektih brez dvigal. Zato so v dolgoročnem načrtu razvoja Sklada tej težavi posvetili posebno pozornost.
O oblikovanju demografskega rezervnega sklada
V zadnji številki smo zapisali, da bomo tokrat konkretnejše pisali o finančnih virih za prihodnji demografski rezervni sklad. Žal o tem ne moremo poročati, ker niso bila sprejeta nobena stališča glede novih finančnih virov. Po obširni razpravi je svet Zavoda sprejel naslednje sklepe:
• seznanil se je z dejavnostmi in izhodišči Ministrstva za finance in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi s pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu,
• pozval je Ministrstvo za finance, da na podlagi prvega odstavka 79. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) čim prej pristopi k pripravi zakona, s katerim se bo Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikovala v neodvisen demografski rezervni sklad,
Nujna ustanovitev demografskega rezervnega sklada
Na zadnji seji sveta zavoda 23. aprila je bila ključna tema obravnave demografski rezervni sklad. Osnova za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD), v sodelovanju z ekonomskimi strokovnjaki. Za lažje razumevanje, da je bila ta tema uvrščena na dnevni red, je treba opozoriti, da je svet zavoda odgovoren za dobro upravljanje in izvajanje sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in tako tudi za njegovo financiranje. O demografskem rezervnem skladu je bilo veliko govora že ob pripravi zadnje pokojninske reforme in sprejetju ZPIZ-2. Prav ta zakon je jasno določil, da bo treba s posebnim zakonom oblikovati demografski rezervni sklad.
-
Ena temeljnih pravic iz invalidskega zavarovanja je pravica do poklicne rehabilitacije. Tej pravici je bil poseben poudarek dan že z ZPIZ-1. Žal se v praksi ta pravica ni uresničevala v takem obsegu, kot smo načrtovali in celo pričakovali z reformo, ki je začela veljati leta 2000. Izkušnje, ki jih je ZPIZ pridobil z izvajanjem te pravice, so nedvomno prispevale k temu, da smo z ZPIZ-2 to pravico ustrezneje uredili, kar že vpliva na njeno uresničevanje. Ugotavljamo pa, da še vedno ni izkoriščena v takšnem obsegu, kot si zasluži glede na svoje poslanstvo.
O poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2014
26. februarja 2015 se je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ukvarjal z zelo pomembno tematiko, ki zadeva vse upokojence, zavarovance in tudi delovne invalide. Obravnaval je predlog Letnega poročila 2014 in ga pozitivno ocenil. Gradivo podrobno in zelo argumentirano obravnava delovanje zavoda na vseh področjih ne le za leto 2014, temveč primerjalno za daljše obdobje za nazaj. Tako je bilo članom sveta omogočeno, da so lahko sprejeli stališče o tem, kakšne rezultate je zavod dosegel kot celota in kako se kaže izvajanje sistema na pomembnih segmentih.
