Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri nas in eden najpomembnejših nosilcev socialne varnosti državljanov, zato je Razvojni program zavoda temeljni programski dokument. Na junijski seji so člani sveta zavoda sprejeli program za obdobje 2017–2021, ki opredeljuje razvojne usmeritve, vizijo, poslanstvo in glavne cilje zavoda.

V razpravi so člani sveta ugotovili, da je razvojni program dobra osnova za prihodnje petletno obdobje. Spodbudno je, da imajo usmeritve konkretne merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče nadzirati uresničevanje zastavljenih ciljev. Dokument prikazuje tudi slabosti in prednosti zavoda, hkrati pa tudi priložnosti in nevarnosti, ki lahko ogrozijo načrtovane cilje. Vizija zavoda ostaja enaka kot v preteklosti, to je zadovoljna stranka, javnost in zaposleni.

Skupščina Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 20. aprila razpravljala o dolgoročnem načrtu razvoja sklada za prihodnje desetletno obdobje in bila proti nameri njegove pripojitve k na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Zahtevala je, da se ohrani sedanja statusna oblika sklada in da so njegova sredstva še naprej namenjena za vzdrževanje in rekonstrukcijo stanovanj in gradnjo novih oskrbovanih stanovanj. Takšno stališče je zavzel tudi nadzorni svet, saj bi bilo sicer lahko ogroženo ne le poslovanje sklada, ampak tudi njegov obstoj. Skupščina je sklenila, da s svojimi stališči seznani vlado in pristojna ministrstva in tudi vodje poslanskih skupin koalicijskih strank, ZPIZ in Zvezo društev upokojencev Slovenije.

Člani sveta Zpiza so na zadnji seji največ časa namenili razpravi o gmotnem položaju uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnova za razpravo je bila raziskava – Socialno-ekonomski položaj upokojencev in starejšega prebivalstva v Sloveniji, ki jo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Temeljna ugotovitev raziskave, ki zajema obdobje od 2006 do 2014, je, da so upokojenci v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z drugo populacijo. 

Raziskava obravnava samska moška ali ženska gospodinjstva in upokojenske pare. V upokojenskih gospodinjstvih, kjer je nosilec gospodinjstva upokojenec ali upokojenka in v katerem ni delavno aktivnih ali brezposelnih oseb, je leta 2014 živelo 67,5 odstotka upokojencev, pokojnina pa je bila njihov edini ali glavni vir dohodka. V letu 2014 so pokojnine v teh gospodinjstvih predstavljale več kot 84 odstotkov vseh dohodkov.

Svet zavoda je 16. marca razpravljal o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo tudi na področje dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Zpiz pri pripravi predloga zakona ni sodeloval, čeprav je v javni razpravi tudi bela knjiga o predvideni reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker gre pri omenjenem zakonu za temeljit poseg v ureditev, ki je stara že 25 let, bi pričakovali, da bodo pri njegovem oblikovanju aktivno in konstruktivno sodelovali tudi tisti zavodi in organi, ki so jim s predlaganimi spremembami naložene nove naloge in finančne obveznosti. Zato ne čudi, da je bilo v dosedanji javni razpravi, kot je na seji v uvodu pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, danih že mnogo pripomb in predlogov in bo verjetno javna razprava podaljšana.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na decembrski seji ni sprejel finančnega načrta za leto 2018 z utemeljitvijo, ker ni vseboval uskladitve pokojnin in drugih prejemkov za to leto. Svet je zadolžil strokovno službo zavoda, da pripravi finančni načrt, ki bo vseboval tudi načrtovana sredstva za uskladitev pokojnin in drugih prejemkov na podlagi zakona ZPIZ-2. O dopolnjenem finančnem načrtu za leto 2018 naj bi svet razpravljal konec januarja. Strokovna služba je dejansko pripravila tak finančni načrt in ga v skladu s predpisi posredovala tudi ministrstvu za finance in ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že v prvi polovici januarja.

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sta pomemben del zdravstvene reforme, ki jo že dolgo pričakujemo, saj je minilo že 25 let, odkar smo sprejeli zdaj veljaven zakon. Pri tem pa je treba vedeti, da so v razpravi tudi drugi zakoni, kot so zakon o pacientovih pravicah, zakon o zdravstveni dejavnosti, pričakujemo pa tudi nov zakon o zavodih, s katerimi lahko pričakujemo bistvene spremembe zdaj veljavnega zdravstvenega sistema.

Toda omejili se bomo le na zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter opozorili na najpomembnejše razlike v primerjavi s sedanjim. Nov zakon upošteva stališča Ustavnega sodišča RS, da se lahko le z zakoni uredijo pravice, vrste in njihov obseg. Sedanji zakon je v tem pogledu nepopoln in nekonsistenten, ta vprašanja pa so urejena s podzakonskimi akti oziroma pravili ZZZS. Predlagani zakon v največji meri ureja prav pravice in obseg zdravstvenega varstva, zelo podrobno, in obvezno zavarovanje.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji sprejel sklep, s katerim državni zbor in vlado poziva k redni uskladitvi pokojnin v letu 2017. Obravnaval je tudi polletno poročilo o poslovanju zavoda, ki kaže na spodbudne trende: višje dohodke iz naslova prispevkov in tudi nižje odhodke. Člani sveta pa so bili kritični do invalidskega sklada, ki zadnja leta deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, in ponovno opozorili na nujnost reforme invalidskega zavarovanja.