Pokojninska blagajna se krepi, manj gre iz proračuna
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je poslovno leto 2018 sklenil z izravnanimi dohodki in odhodki v višini 5.295.175.086 evrov. Iz poročila, ki ga je svet zavoda obravnaval konec februarja, so dohodki in odhodki v primerjavi z načrtovanimi za leto 2018 nižji za dober odstotek. To je spodbuden podatek, ki kaže, da ima pokojninska reforma ZPIZ-2 pozitivne učinke in prispeva k dolgoročni finančni stabilnosti sistema.
Pokojninska blagajna je druga največja blagajna, saj predstavlja več kot polovico državnega proračuna. Glavni vir so davčni dohodki, to so prispevki za socialno varnost in drugi davki. Ta delež je v letu 2018 ponovno porasel v primerjavi z letom 2017, in sicer za 2,9 odstotka, kar znaša 78,7 odstotka vseh dohodkov, in je od leta 1996 najvišji. Posledično se je razumljivo znižal delež transfernih dohodkov. K višanju deleža teh dohodkov prispevajo tudi prispevki za socialno varnost od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Ta obveznost obstaja od 1. februarja 2015. Dijaki in študentje pa obenem pridobijo pokojninsko dobo.
Potrjena uskladitev pokojnin in drugih prejemkov
Na februarski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije potrdil redno uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka, ki velja od 1. januarja 2019. Prav tako pa tudi uskladitev nekaterih drugih prejemkov. Po dolgem času se bodo tako uskladili dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesno okvaro.
Namen redne uskladitve pokojnin, ki jih določa ZPIZ-2, je ohranjanje vrednosti pokojnin. Redna uskladitev je izvedena enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi, oba podatka uradno objavi Statistični urad RS. Podatek glede rasti plač je bil znan le nekaj dni pred februarsko sejo sveta zavoda. Rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra 2018 v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za obdobje od januarja do decembra 2017, znaša 3,4...
Novi člani nadzornega sveta Nepremičninskega sklada PIZ
17. januarja 2019 so bili na seji skupščine Nepremičninskega sklada PIZ imenovani novi člani nadzornega sveta, ker sedanjim članom poteče mandat. Zpiz je na predlog vlade predlagal Tineta Kračuna, Damjana Mašero in Marijana Papeža, Zdus je predlagal Zdravka Malnarja, delovna skupnost Nepremičninskega sklada pa Branka Škofljanca. Skupščina je predlagane imenovala v nadzorni svet Nepremičninskega sklada. V razpravi je bilo veliko govora o tem, da se morajo tako predlagatelji kot tudi kandidati zavedati odgovornosti te funkcije, saj je od njihovega dela odvisno, ali bo organizacija poslovala gospodarno. Za svoje delo lahko odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. (A. T.)
Prispevki pridno polnijo pokojninsko blagajno
Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne predstavljajo dohodki iz prispevkov zaposlenih, ki se zaradi večje zaposlenosti in višjih plač povečujejo. V finančnem načrtu za naslednje leto, ki so ga na decembrski seji potrdili člani sveta zavoda, so načrtovani dohodki iz prispevkov višji kot leta 2018, in sicer v višini 80,2 odstotka, prispevek iz državnega proračuna pa naj bi se zmanjšal pod 20 odstotkov. Povečali pa se bodo tudi izdatki zavoda, kar je razumljivo, saj je več kot 630 tisoč prejemnikov različnih pokojnin in več kot 10 tisoč prejemnikov pravic iz invalidskega zavarovanja in socialnih transferjev. Finančni načrt za 2019 predvideva tudi dve uskladitvi pokojnin, in sicer februarja v višini 2,8 odstotka in decembra za 1,5 odstotka.
Kritično o poklicnem zavarovanju
Svet zavoda se je na septembrski seji seznanil z obširnim poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v letu 2017 in ocenil, da je družba uspešno poslovala in uresničevala svoje poslanstvo. Med drugim je zagotovila tudi dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse od njene ustanovitve naprej je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nakazala 764,3 milijona evrov, kar presega dvomesečni strošek vseh slovenskih pokojnin. V letu 2017 je nakazala 50 milijonov evrov.
Brez tega nakazila Zpizu bi čisti dobiček poslovnega leta 2017 znašal 55,9 milijona evrov, brez upoštevanja davčnih posledic, tako pa je dejansko družbi ostalo 5,9 milijona evrov. Celotni vseobsegajoči donos pa je v letu 2017 znašal pred nakazilom omenjenega zneska Zpizu 82,6 milijona evrov. Skupna finančna sredstva družbe so po stanju na dan 31. 12. 2017 znašala 963,7 milijona evrov in so bila v primerjavi z letom 2016 višja za 3,5 odstotka.
Predlogi upokojencev za izboljšanje gmotnega položaja
Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je sprejel predloge za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev. V dokumentu so zapisani členi ZPIZ-2, ki jih je treba dopolniti oziroma spremeniti. Dokument so že posredovali poslanskim skupinam državnega zbora, vladi in političnim strankam. Upokojenci se zavedajo, da vseh predlaganih rešitev ne bo mogoče uresničiti »z danes na jutri«, temveč le postopoma, to bodo tudi spoštovali, nikakor pa ne odstopili od zahtev.
Med prvimi ukrepi je zahteva po rednem sistemskem usklajevanju pokojnin. Po podatkih pristojnih organov so podani pogoji za redno in izredno uskladitev, zato upokojenci upravičeno zahtevajo, da se v letu 2019 s soglasjem vlade tudi izvedeta.
Pokojninsko blagajno krepi rast prispevkov
Zelo spodbudno je, da na podlagi novih makroekonomskih izhodišč predvidevajo bistveno boljše finančno poslovanje pokojninske blagajne v tem letu, kot so načrtovali, in to na račun glavnega vira – prispevkov zavarovancev in delodajalcev. Že v prvem polletju so bili ti prispevki ugodnejši, kot so bili načrtovani, še ugodnejše rezultate pa pričakujejo do konca leta. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je tako na seji 27. septembra pozitivno ocenil poročilo o polletnem poslovanju zavoda.
Kaj prinaša koalicijski sporazum?
Nova vlada je končno imenovana, pogledali smo, kaj prinaša koalicijski sporazum, za katerega vemo, da opredeljuje vizije in izhodišča na posameznih področjih dejavnosti, v manjši meri pa konkretne ukrepe, ki jih vlada želi doseči v tem mandatu. Omejili smo se le na področja, ki so pomembna za socialno varnost in kakovost življenja starejših, še zlasti upokojencev, hkrati pa opozorili na konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe.
Najbrž se še spomnite, kaj vse so politiki obljubljali v predvolilni kampanji za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev, zdaj jih bomo na njihove obljube nenehno opozarjali. Čas je že, da držijo besedo in spoštujejo pravno državo.
Medgeneracijski center v Izoli vabi
V novih oskrbovanih stanovanjih, ki jih je Nepremičninski sklad PIZ jeseni 2017 zgradil v naselju Livade v Izoli, ima že vseh 60 stanovanj svoje stanovalce. Vsak ima svoje razloge za pogumno odločitev o spremembi bivališča v jeseni življenja, obstaja pa še en razlog, ki potrjuje, da je bila odločitev pravilna in pametna. Zraven oskrbovanih stanovanj je maja začel delovati Medgeneracijski center Izola.
V zadnjem času v naši družbi posvečamo veliko pozornost vlogi in poslanstvu takih centrov, ki lahko bistveno prispevajo h kakovosti življenja ljudi, še zlasti starejše generacije. Zavest o pomenu njihovega delovanja se krepi in širi ter je pozitivno vplivala na odločitev tako izolske občine kot številnih društev, ki delujejo na temelju prostovoljstva. Medgeneracijski center Izola je nastal prav na pobudo društva upokojencev, invalidov, borcev, Centra za socialno delo Izola, Doma upokojencev Izola in Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko obdobje. Vodenje centra je občina zaupala domu upokojencev, konkretno pa to nalogo uspešno opravlja Lijana Trontelj.
Opozorili na nujnost ustanovitve demografskega sklada
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je 14. junija seznanil s kratkim povzetkom poslovanja Kapitalske družbe, d. d. (KAD). Iz kratkega pregleda poslovanja je razvidno, da je bil v letu 2017 uspešnejši kot v letu 2016. Konec decembra je razpolagal z dobrimi 963 milijoni evrov.
Od konca leta 2016 so sredstva porasla za 3,5 odstotka. Tudi donosnost sklada je bila v tem letu boljša, saj znaša 82,6 milijona evrov. Dejstvo pa je, da je sklad pokojninski blagajni v septembru nakazal 50 milijonov evrov, tako da znaša ta donos po izpolnitvi te obveznosti 32,6 milijona evrov. Pomembno je tudi, da je Kad poslovno leto zaključil s čistim dobičkom, ki je znašal okrog 6 milijonov, kar je vsekakor spodbudno.
