Finančna uprava (Furs) je lani v primerjavi z letom 2018 pobrala za 7,2 odstotka več prispevkov za pokojninsko blagajno, kar je svet Zpiza ocenil kot zelo dobro in se zavzel za še večjo učinkovitost sistema pobiranja davkov.

Poročilo Fursa so med drugim obravnavali na junijski seji sveta Zpiza, ki je bila zelo pestra tako po svoji vsebini kot tudi po sami kritičnosti. Svet zavoda je pozitivno ocenil poročilo in izrazil pohvalo za dosežene rezultate. Furs je namreč organ, ki v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja vseh davčnih obveznosti tudi obveznih prispevkov za pokojninsko blagajno, zato svet posveča posebno pozornost njihovemu vsakoletnemu poročilu.

Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci. Največ jih prispevajo zavarovanci, ki že dolgo časa plačujejo prispevke po višji prispevni stopnji kot delodajalci. V neugodnih gospodarskih razmerah je bil namreč sprejet t. i. začasni ukrep, ki je postal očitno stalni ukrep. Ker se zavedamo, kako pomembni so zavarovanci za dolgoročno finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poglejmo podrobneje številke iz poslovnega poročila Zpiza za leto 2019.

Svet Zpiza je na seji sredi februarja razpravljal tudi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov, ki se bodo s februarsko pokojnino redno uskladile za 3,2 odstotka. Na sistem usklajevanja, ki ga določa ZPIZ-2 in je pomemben za ohranjanje vrednosti pokojnin, odločilno vplivata dva parametra – rast povprečne mesečne bruto plače in povprečna rast cen življenjskih potrebščin.

Zakon določa, da je treba upoštevati rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi z obdobjem od januarja do decembra leto pred tem. Isto obdobje se upošteva tudi pri rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev pa pride v poštev le 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, pri cenah življenjskih potrebščin pa 40 odstotkov. Zakon tudi določa, da je uskladitev pokojnin izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Zakon ima še pomembno varovalko, saj določa, da uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.

Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2020 predvideva višje dohodke in odhodke v višini 5.827.793.615 evrov. Davčni dohodki se še povečujejo in predstavljajo 81,7 odstotka vseh dohodkov, razliko bo prispeval proračun. Zaradi povečanja števila upokojencev in predvidene uskladitve pokojnin bodo višji tudi odhodki. Glavnino odhodkov za pokojnine predstavljajo starostne pokojnine. 

Na decembrski seji je svet Zpiza razpravljal o enem najpomembnejših dokumentov za njegovo delovanje, tj. finančnem načrtu zavoda za leto 2020, in ga tudi sprejel. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2019, Umarjevo oceno realizacije finančnega poslovanja v letu 2019 in projekcijo uživalcev pravic v letu 2020. 

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Januarja je redna uskladitev znašala 2,7 odstotka, decembra pa se bodo pokojnine uskladile še izredno, in sicer za 1,5 odstotka. Odločitev vlade je na oktobrski seji z ugotovitvenim sklepom potrdil še svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Ker marsikateri še vedno mislijo, da svet Zpiza odloča o višini uskladitev pokojnin, je prav, da pojasnimo, da o tem ne odloča avtonomno. Podlaga za izredno uskladitev je dana v ZPIZ-2, določneje pa jo je opredelil zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Le-ta določa, da se v letu 2019 pokojnine in drugi prejemki, razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo, poleg redne uskladitve izredno uskladijo v višini 1 odstotka, če bo gospodarska rast za leto 2018 presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda,...

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lani povečal število nepremičnin, a so potrebe še vedno večje od ponudbe. V njihovi ponudbi prevladujejo namenska najemna stanovanja. Več starih stanovanj so obnovili, nova oskrbovana stanovanja pa načrtujejo na Bledu in v Mariboru.

Skupščina Nepremičninskega sklada PIZ je na junijski seji obravnavala povzetek letnega poročila za leto 2018. V razpravi so člani skupščine poudarili, da je bilo poslovanje družbe tako kot tudi v preteklih letih uspešno. Pri tem so opozorili na skrb družbe za primerno bivalno okolje upokojencev in drugih starejših, ki mora ostati prioriteta tudi v prihodnje, saj se je treba zavedati demografske slike v Sloveniji in staranja njenega prebivalstva.

Tako na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), kjer invalidske komisije opravljajo oceno delazmožnosti, kot Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju priznavanja bolniških odsotnosti opažajo določene težave in anomalije. Na pobudo predstavnice sindikatov je svet pokojninskega zavoda na seji 13. junija med drugim obravnaval tudi postopke za oceno delazmožnosti in priznavanje bolniške odsotnosti in se zavzel za čimprejšnje ukrepe na tem področju. Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj se pred kratkim ustanovljena projektna skupina za pripravo ukrepov čim prej loti dela.

Finančna uprava (Furs) je na seji sveta Zpiza konec aprila predstavila poročilo o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tema zanima tudi širšo javnost, saj so prispevki zaposlenih glavni vir financiranja pokojninske blagajne. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje in da se večina zavezancev zaveda svoje odgovornosti glede plačevanja prispevkov.

K pozitivnemu premiku nedvomno prispeva tudi sprememba zakonodaje, ki jo na podlagi izkušenj v praksi terjajo tako Furs, Zpiz kot tudi drugi organi in organizacije. Bi si pa predlagatelji sprememb večkrat želeli krajši odzivni čas za uresničitev nujnih predlogov, ki bi prispevali k boljšim rezultatom. Sistem obveznih prispevkov je namreč kompleksen. Treba je upoštevati tako zakonodajo, ki ureja obvezno socialno zavarovanje, kot tudi zakone, ki določajo oprostitve plačila prispevkov, in dejstvo, da so pravila glede obveznosti in načina obračunavanja ter pobiranja posameznega prispevka določena v različnih zakonih in podzakonskih predpisih. Ker je naša država članica Evropske unije, je pri pobiranju prispevkov poleg slovenske zakonodaje treba upoštevati tudi določene evropske uredbe.

Kaj prinaša najnovejši predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je članom sveta Zpiza na zadnji seji predstavil Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Poudaril je, da načrtovane spremembe izhajajo iz koalicijskega sporazuma, da ne gre za reformo, saj predlogi niso konkretizacija idej in rešitev, ki jih zajema bela knjiga. Zadnja pokojninska reforma namreč daje pozitivne učinke, je pa treba sistem sproti prilagajati družbenim razmeram in demografskim spremembam.