Ena osrednjih točk na aprilski seji sveta Zpiza je bilo poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) o pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki ni aktualna samo za svet zavoda, ampak tudi za širšo javnost, še zlasti pa za zavarovance. Med upokojenci prevladuje mnenje, da sta bila na tem področju red in solidno poslovanje, ko je še veljal SDK, pa vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti pomembno izboljšalo. 

Furs, ki kot taka institucija deluje od leta 2014, si s številnimi dejavnostmi zelo prizadeva za izboljšanje pobiranja prispevkov. Izvaja vse mogoče ukrepe, ki jih določa veljavna zakonodaja, pa tudi tiste, ki niso predpisani, so pa dovoljeni, in to prav z namenom, da bi se bistveno izboljšala disciplina zavezancev za poravnavanje predpisanih obveznosti. Prav gotovo vas zanima, koliko Furs letno pobere vseh dajatev za štiri javnofinančne blagajne. Znesek ni majhen in znaša 15.527.288.034 evrov.

Na drugi februarski seji je svet Zpiza odločal tudi o drugi letošnji uskladitvi pokojnin, tokrat o izredni, ki od 1. aprila znaša 1,1 odstotka. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v zadnjih letih v glavnem zmanjševala. V letu 2017 se je zmanjšala za 0,2 odstotka, v letih 2016 in 2015 se je povečala za 0,6 oziroma 0,1 odstotka, vse od leta 2010 do vključno 2014 pa se je zmanjšala za 7,9 odstotka. Ti podatki, če jih primerjamo z rastjo plač, nedvomno kažejo, da se je gmotni položaj upokojencev bolj poslabšal kot aktivni populaciji.

Potem ko je prenehal mandat dosedanjim članom sveta Zpiza, je 19. februarja nastopil mandat novi svet zavoda, ki se oblikuje v skladu z veljavno zakonodajo (ZPIZ-2) in po novem šteje 27 članov. Le-ti prihajajo iz različnih interesnih skupin, po novem pa je v svetu tudi predstavnik študentske organizacije. Novi svet je med prvim potrdil redno uskladitev pokojnin, in sicer se bodo pokojnine od januarja naprej uskladile za 2,2 odstotka, v kratkem pa bo odločal še o izredni uskladitvi od aprila naprej v višini 1,1 odstotka. 

Letošnji program dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je svet zavoda sprejel na decembrski seji in obravnava vrsto nalog in tudi roke na posameznih področjih ter cilje, ki si jih je zastavil. Zavod je edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovo poslanstvo je uresničevanje socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic. Program je zelo obsežen, omejili se bomo le na najpomembnejše in nove naloge, med katerimi je pomembna novost, da bo zavod po novem bdel nad plačili prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev.

Na decembrski seji so člani sveta Zpiza med drugim obravnavali finančni načrt zavoda za leto 2018. Gre za pomemben dokument za poslovanje zavoda. Pri tem je pomembno, da se je leto 2017, kar zadeva poslovanje zavoda, izteklo dokaj dobro. Pri oceni realizacije poslovanja je zavod upošteval dejansko realizacijo za obdobje 8 mesecev ter projekcijo finančnega poslovanja do konca leta in ne nazadnje nova izhodišča makroekonomskih gibanj, ki jih je jeseni pripravil UMAR.

Po oceni naj bi zavod leto 2017 zaključil z izravnanimi dohodki in odhodki v obsegu 5.125.058.857 evrov. Če ocenjeno realizacijo primerjamo s finančnim načrtom za leto 2017, ugotovimo, da bo realizacija nižja od načrtovane za 0,8 odstotka. Spodbudno je, da so nižje ocenjeni skupni odhodki zavoda posledica nižjih stopenj rasti posameznih kategorij uživalcev, predvsem starostnih in invalidskih, na drugi strani pa je spodbudno, da so višji davčni in nedavčni dohodki, kot so bili upoštevani v načrtu. In prav zaradi tega bo obveznost državnega proračuna manjša, kot je bila predvidena, in to za 137,2 milijona evrov.

19. oktobra 2017 je minilo 25 let, odkar je bil v samostojni državi Sloveniji ustanovljen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta pomembni dogodek je zavod zaznamoval z izdajo posebnega zbornika in podelitvijo priznanj članom organov upravljanja za dolgoletno in uspešno delo ter generalnima direktorjema in delavki z najdaljšim delovnim stažem v zavodu. Podelili so zlate, srebrne in bronaste plakete. Slovesnost je zaznamoval tudi kratek kulturni program, ki ga je izvedla odlična klarinetistka.

O tej tematiki pogosto pišemo v Vzajemnosti, razne informacije in dezinformacije pa lahko prebirate tudi v drugih medijih. Prav zato in zaradi različnih odzivov v zvezi z zagotovitvijo sredstev iz državnega proračuna za kritje primanjkljajev v javnih zdravstvenih zavodih je prav, da nekatere stvari v zvezi s pokojninsko blagajno ponovno razgrnemo.

Obseg sredstev pokojninske blagajne, določen s spremenjenim finančnim načrtom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2017, je bil sprejet lani decembra na podlagi makroekonomskih izhodišč Umarja iz septembra 2016. Dohodki in odhodki so uravnoteženi, kot to določa ZPIZ-2, in to v obsegu približno 5,2 milijarde evrov. Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne je prispevek delojemalcev in delodajalcev, drugi vir pa so transferni dohodki, še zlasti državni proračun.

Svet zavoda je na majski seji razpravljal o poročilu Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), in sicer o problematiki pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pred dobrim letom (v majski številki revije) smo prav tako pisali o tej temi in zapisali, da pri pobiranju prispevkov za PIZ ni napredka. Tokrat pa je svet zavoda na podlagi poročila ugotovil, da gre za viden napredek na tem področju. Očitno je do njega prišlo tudi na podlagi dolgoletnih prizadevanj Fursa oziroma prej davčne uprave, republiškega inšpektorata za delo in tudi zavoda, ki so opozarjali na določene probleme in dajali pobude za spremembo zakonodaje.