-
STARANJE V SLOVENIJI
Nakopičena spoznanja in lepota besede v knjigah so omogočili človekov razvoj, ki ga uživamo. Pomislite, kako bedno bi bilo vaše življenje, če ne bi znali brati ali če v življenju ne bi prebrali nobene knjige. Navada, da redno beremo dobre knjige, je ena izmed najboljših naložb za lepše staranje. Ko človek bere, ni osamljen. Na najboljši mogoči način krepi svoje duševne in duhovne zmožnosti. Podatki reprezentativne terenske raziskave o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije kažejo tudi bralno kulturo starejših.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Srečnost postaja pri raziskovanju čedalje pomembnejši kazalnik kakovosti življenja. Tudi v raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije smo se posvetili vprašanju, koliko se ljudje čutijo srečne ali nesrečne in kaj je značilno za ene in druge. Ti reprezentativni podatki razkrivajo, kako doživlja sebe 750.000 Slovencev v zrelih letih življenja, za vse pa so smerokaz, v katero smer je treba skozi vse življenje naravnavati krmilo svojega osebnega razvoja in sožitja, da bomo na starost srečni. Biti srečen pa pomeni biti prijeten v sožitju z drugimi.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Staranje in duhovnost sta čedalje pogostejši temi v znanstveni razpravi o staranju. Tudi v reprezentativni raziskavi nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je bilo nekaj vprašanj o tej temi. Duhovnost je precej nejasna in večpomenska vsebina, obenem pa obetavna rezerva za razvoj v starosti. Praznični december je primeren, da pogledamo odgovore na ta vprašanja in nanizamo nekaj spoznanj o duhovnih potrebah in zmožnostih.
Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Danes se veliko sliši, da ima človek tudi duhovne potrebe in duhovne zmožnosti. Kakšno je vaše mnenje glede tega? Da ima človek tudi duhovne potrebe in zmožnosti, jih meni dobrih 54 odstotkov. Če to preračunamo na 750.000 prebivalcev Slovenije v tej starosti, je to nad 400.000 ljudi. Za odgovor, da človek nima nikakršnih duhovnih potreb in zmožnosti, se jih je odločilo le nekaj več kot 2 odstotka, slaba tretjina pa se ne ukvarja s tem vprašanjem.
Sosedje pomagajo več, kakor mislimo
STARANJE V SLOVENIJI
Sosedstvo je poleg sorodstva najpomembnejša socialna mreža v tradicionalni družbi. V moderni družbi sta novi pomembni socialni mreži prijateljstvo, ki mu lahko rečemo sodobno nekrvno sorodstvo, in prostovoljstvo – sodobno nekrajevno sosedstvo. Krvno sorodstvo in sosedstvo pa nista izgubili pomena in ga ne bosta. Prejšnji mesec so nam podatki reprezentativne raziskave nad 50 let starih prebivalcev Slovenije odkrivali pomen prostovoljstva, pred tem pa sorodstva pri oskrbi v onemoglosti. Danes si oglejmo navdušujoče podatke o sosedski pomoči v starosti.
Prostovoljec lepša staranje sebi in drugim
STARANJE V SLOVENIJI
Kako doživljate svoje prostovoljsko delo, če ste prostovoljec? In kako prostovoljsko pomoč, če se spomnite, da ste je bili deležni? Zelo verjetno je eno in drugo, saj je prostovoljstva veliko, in to zlasti med starejšimi ljudmi. Pomislimo na delo upokojencev za skupnost v različnih društvih, prostovoljke pri programu Starejši za starejše, tisoče gasilcev ob naravnih nesrečah, pomoč v revščini, beguncem, tisoče krvodajalcev … Ta živa pripravljenost pomagati drugim, ki niso moji, je velikanska sila, ki jo je dobro globlje poznati.
Kakšen je smisel onemoglosti in oskrbovanja?
STARANJE V SLOVENIJI
V pripravi na prihodnja leta, ko se bo delež nad 60 let starih ljudi naglo dvigal z nekdanjih desetih odstotkov proti štiridesetim, je ključna naloga vzpostaviti human in finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe za tiste ljudi, ki ne morejo sami opravljati osnovnih vsakdanjih opravil: vstati, se obleči ali sleči, hoditi, se hraniti in jemati zdravila, se umiti in opravljati drugo osebno higieno, uporabljati stranišče in biti z nekom v rednem dnevnem stiku. Vsakdo mora imeti vse to zagotovljeno na tak način, da ohranja osebno dostojanstvo. Kakovostna oskrba je pogojni izpit za nadaljnji human razvoj naše štiritisočletne evropske kulture.
Stiske in radosti ob oskrbovanju v onemoglosti
STARANJE V SLOVENIJI
V javnosti se o oskrbovanju govori, ker morata po 20-letnem zaostanku za drugimi evropskimi državami naša vlada in parlament pripraviti in sprejeti sodoben sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi. Pogovori se vrtijo skoraj samo okoli finančne zdržnosti in oskrbovalnih ustanov. Toda okrog 75 odstotkov ljudi, ki zaradi starostne onemoglosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih, oskrbujejo neuradni družinski oskrbovalci brez podpore države in strok; le četrtino oskrbujejo ustanove.
Tri četrtine onemoglih oskrbujejo svojci
STARANJE V SLOVENIJI
Okrog 80.000 ljudi v Sloveniji potrebuje pomoč pri osnovnih vsakdanjih opravilih: vstajanju, oblačenju in slačenju, osebni higieni, hoji, uživanju hrane in zdravil, izločanju; tisti, ki pešajo in živijo sami, pa potrebujejo tudi to, da jih dnevno nekdo osebno obišče. V prihodnje se bo ta številka več kakor podvojila. Reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je razkrila, da to pomoč opravlja 200.000 družinskih članov. Kaj je treba storiti, da bo oskrbovanje ostalo kakovostno in čim lažje tako za oskrbovalce kot oskrbovance?
-
STARANJE V SLOVENIJI
Sodobna spoznanja pri raziskovanju možganov kažejo, da je navdušenje najučinkovitejši motiv za uspešno učenje, delo in oblikovanje lepih odnosov, torej eden glavnih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje. V reprezentativni raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije jih je dve tretjini (66,9 %) dejalo, da so pred kratkim naredili nekaj z navdušenjem. To je dober podatek, seveda pa je pomembno, ali z navdušenjem delamo stvari, ki kakovostno staranje podpirajo, ali take, ki ga ovirajo, čeprav se tega ne zavedamo.
Kako povečati elektronsko pismenost starejših?
STARANJE V SLOVENIJI
Uporaba elektronske tehnologije postaja iz dneva v dan vse bolj vsakdanja nujnost. Banke, državna uprava in zdravstvo prehajajo na internetno poslovanje. Spletno branje novic in sprotno iskanje vsakdanjih informacij na spletu je hitrejše, kakor si je bilo še pred desetletjem mogoče predstavljati v sanjah. Ni prav, da velik del starejših ljudi ostaja ob robu tega razvoja. Raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je dala podatke o tem, koliko jih ne obvlada sodobne elektronske tehnologije in koliko bi se jih tega želelo naučiti. Vzporedno je nastal dobro preizkušen model, kako to uresničiti brez stroškov ob dvojni koristi.
