Česa se najbolj bojimo v starosti?
STARANJE V SLOVENIJI
Ljudje se svoje upokojitve veselijo: človeku veliko pomeni, da bo sam razpolagal z vsem svojim časom, naredil vse, za kar prej ni imel časa, potoval ... Starosti pa se večina tudi boji. Strah ima lahko na človeka dober ali pa slab učinek. Ko nam pomaga, da se izognemo nevarnosti, je dragocena energija, če nas hromi in nam greni življenje, je škodljiv. Škodljivega strahu se rešujemo tako, da mu pogledamo v oči, naredimo, kar zmoremo, in sprejmemo, česar ne moremo spremeniti. Danes bomo pogledali v oči podatkom o strahu pred starostjo.
-
PRILOGA
Umivanje, menjanje plenic ali stalna prisotnost pri osebi z demenco so na videz težja dela kot pogovor z njim, vedenje do njega in človeško vzdušje med njima. Toda bolnih ljudi je več nesrečnih zaradi slabega odnosa kot zaradi slabe storitve, tudi oskrbovalce neredko bolj izmuči nezadovoljstvo kot sama pomoč.
Negovanje bolnega hodi po dveh nogah. Prva je njegovo umivanje, oblačenje, pomoč pri gibanju, hranjenju in druga osnovna vsakdanja opravila ter čiščenje, pranje, prevoz, nakupovanje in druga podporna opravila za tistega, ki zaradi oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti tega ne more sam. Vsa ta opravila so oskrbovalne in negovalne storitve, ki jih večinoma opravijo bližnji ali pa jih naročimo plačanemu izvajalcu; narediti jih je mogoče povsem neosebno, v prihodnje jih bodo izvajali tudi roboti. Druga noga za dobro nego bolnega je človeški odnos oskrbovalca z oskrbovancem, ki se kaže v njunem govorjenju in obnašanju ter vzdušju med njima. Tega se ne da naročiti ne plačati, nikoli ne bo mogel imeti robot človeškega odnosa z bolnim.
Tudi sami se lahko zaščitimo pred trpinčenjem
STARANJE V SLOVENIJI
V prejšnjih dveh številkah smo pogledali v temno pego – trpinčenje starih ljudi. Besedno in telesno nasilje, ekonomsko zlorabljanje, zanemarjanje osnovnih človeških potreb pri onemoglem. To se dogaja doma, v oskrbovalnih ustanovah in drugje. Večina grdih besed in dejanj, ki bolijo stare ljudi, storijo domači in zaposleni nehote, ko jim popustijo živci, ker ne razumejo demence, ker je ustanova zastarela. Skupnost in svojci lahko naredimo veliko, da bo manj starih ljudi trpelo zaradi nasilja. Zelo veliko pa lahko naredimo za svojo zaščito tudi starejši sami.
Preprečevanje trpinčenja starih ljudi
STARANJE V SLOVENIJI
V prejšnji številki smo se ustavili ob raziskovalnih podatkih o tragiki trpinčenja starih ljudi – to so duševno in telesno nasilje nad njimi, njihovo ekonomsko in drugo zlorabljanje ter zanemarjanje njihovih osnovnih potreb, ki jih ne morejo sami zadovoljiti. Presenetljivo spoznanje je, da večino trpinčenja povzročijo domači, in sicer nehoteno, pogosto se ga sploh ne zavedajo. Spoznanje o nehotenem trpinčenju omogoča njegovo uspešno preprečevanje doma in v ustanovah.
V ustanovah, kjer so stari ljudje v oskrbi ali se zdravijo, se dogaja njihovo nehoteno trpinčenje zaradi podobnih razlogov kakor doma. Poklicni oskrbovalec izreče staremu človeku grdo besedo ali je do njega telesno nasilen zaradi svoje izčrpanosti od napora, ker ne pozna starostnih bolezni in spontano reagira z nasiljem na izzivalno vedenje starega človeka, ker ne obvladuje svojih čustev, besed in vedenja, ker je gospodovalen in navajen obvladovati šibkejše, ker ni razvil zmožnosti za sočutje in ustrezno komuniciranje in podobno.
Da v starosti ne bi utrpeli nasilja
STARANJE V SLOVENIJI
Nasilje, zloraba, trpinčenje starih ljudi – aktualna in pekoča tema. Vsakega desetega starejšega človeka opeče nasilje, govorijo podatki Svetovne zdravstvene organizacije in reprezentativne raziskave Staranje v Sloveniji. In vedno dodajo, da ostane večina nasilja nad starimi ljudmi skrita. Za nas je odločilno vprašanje, kako nasilje nad starimi ljudmi preprečevati. Pri tem je odločilno spoznanje, da je večina grdih besed in nasilnih kretenj nad starimi ljudmi nehotena – storijo jih domači in poklicni oskrbovalci, ko ne obvladajo stresne situacije. Poleg ukrepanja ob vsakem nasilju sta odprti dve okni za njegovo preprečevanje: prvo je usposabljanje oskrbovalcev in razbremenilna pomoč, drugo naša priprava na sprejemanje pomoči ob starostnem pešanju moči.
Usposabljanje za kakovostno starost
STARANJE V SLOVENIJI
V rubriki Staranje v Sloveniji smo se v prejšnjih mesecih mudili pri podatkih o upokojitvenem prehodu iz reprezentativne raziskave nad 50 let starih slovenskih prebivalcev. Slabi dve tretjini starejših sta usmerjeni v zdravo staranje, dobra tretjina v tvegano ali uničevalno. Res je škoda, da bi nam v zadnji tretjini življenja čas polzel iz rok; tudi za zgrešene odločitve smo že prestari. Če kaj, ima človek lahko v rokah volan za svoje usmerjanje v starost.
Generacije naših prednikov je v tradicionalni družbi samodejno usmerjalo stoletno izročilo v skoraj vse: v vsakdanje vedenje in šolanje, v poklic in družino, kako odraščati in kako se starati. Danes se moramo za vse pomembne stvari zavestno odločiti in se usposobiti. Zavestna odločitev in usposabljanje o tem, kako se usmeriti v smiselno starost in kako jo živeti, sta enako nujen pogoj za lepo staranje, kakor sta odločitev in usposabljanje nujna, če hočemo uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
Življenjske naloge za lepo staranje
STARANJE V SLOVENIJI
Ostanimo še tokrat pri raziskovalnem podatku, da slabih 60 odstotkov nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gleda na življenje po upokojitvi zrelo in razvojno, malo nad 40 odstotkov pa ima o starosti naivno ali uničevalno stališče – ti živijo trpko v sebi in v napetosti z drugimi. Smiselno stališče do starosti je oko, s katerim vidimo svoje življenjske naloge po upokojitvi, in je moč, da jih uresničimo. Kaj pravi gerontologija o nalogah v tretjem življenjskem obdobju? Spoznanja o tem zbira pri ljudeh, ki jim staranje lepo uspeva.
Osebno stališče do starosti je pomembnejše, kot mislimo
STARANJE V SLOVENIJI
Trije od petih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gledajo na življenje po upokojitvi zrelo in trezno – ti so usmerjeni v razvoj; dobra četrtina ima naivno stališče do starosti – če ga ne spremenijo, bodo čedalje bolj razočarani; vsak sedmi pa ima zelo slabo stališče, ki pelje v obolevanje, slabo sožitje in nezadovoljstvo s samim sabo. Te raziskovalne podatke smo si že ogledali. Zakaj pa je osebno stališče do svoje starosti tako pomembno?
Človek pri sedemdesetih letih – čedalje več nas je te starosti, saj se upokojuje številna povojna generacija. Za seboj imamo veliko dobrega in hudega, smo živi, sorazmerno zdravi in preskrbljeni, pred seboj pa imamo še nekaj dobrih možnosti, vsaj tako upamo. Živimo v družbi, kjer je starost odvratna, mrzka vsebina – staromrzništvo (ageizem) je v nas in okrog nas. »Ne misli na starost!« slišim od vrstnikov. Je to kaj boljši nasvet, kakor če bi me bili pri tridesetih letih opozarjali: »Ne misli na svojo družino! Ne misli na poklic in službo!«
Različna stališča do upokojitve
STARANJE V SLOVENIJI
Raziskava Staranje v Sloveniji je pokazala, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in hočemo glede svojega staranja in sožitja med generacijami. Prejšnji mesec smo navedli podatke o stališčih do upokojitve in življenja po njej – stališča namreč zelo vplivajo na to, ali se bo po upokojitveni prelomnici naše življenje razvijalo bolj srečno in zadovoljno, kakor se je v srednjih letih, ali slabše. Danes bomo pogledali, katera stališča so ugodna in zakaj je tako.
Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica
STARANJE V SLOVENIJI
Ko se človeku približuje upokojitev, jo osvetljujejo velika pričakovanja, osenčena pa je tudi z bojaznimi. Komu se po desetih letih bolj uresničijo dobre želje in komu bolj strahovi? V prejšnji številki smo prikazali spoznanja o življenjskih prelomnicah, zlasti to, da je vsaka prelomnica križišče, ko se naša življenjska pot razcepi: ena izmed poti vodi v nov razvoj, druga v slabšo kakovost življenja kot pred prelomnico. Tudi po upokojitvi se nekaterim življenje obrne na bolje, drugim na slabše. Iščimo torej po raziskovalnih spoznanjih odgovore na to pomembno vprašanje.
