Domoljubje je zakoreninjena svoboda
STARANJE V SLOVENIJI
Čim starejši je človek, več mu pomeni, da kdo upošteva njegova spoznanja in izkušnje. Raziskava o tem, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hočejo, je pokazala, da smo srečnejši, če drugi upoštevajo, kar znamo in vemo. Človeštvo se razvija tako, da mlajša generacija prevzame od prejšnje pomembno znanje in izkušnje, tej osnovi pa ustvari svoj prispevek. Prenos vrednot iz roda v rod se dogaja najbolj v družini in povsod, kjer je človek duhovno doma. Zato je domoljubje zakoreninjenost v tla preteklosti in razvojni polet v prihodnost.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Nas, povojno (baby boom) generacijo, ki smo rojeni med leti od 1945 do 1965, je življenje lepo obdarilo: nismo doživeli lakote, epidemij in vojn, podaljšalo se nam je življenje. V mladosti smo šli po svoje (leto 1968) kot noben rod pred nami. Vrednote staršev smo zavrgli, ker se jih v novih življenjskih razmerah ni dalo živeti na tradicionalen način, predniki pa nam z vojnami v 20. stoletju niso bili za pristen zgled. Zdaj se srečujemo s starostjo; smo zgled zanamcem. Pa še kar ne vemo, v kaj smo zakoreninjeni. V narodno skupnost in slovensko kulturo, kakor je učila tradicija? V skupnost enakih ljudi, kakor je učil socializem? V lastno imetje, znanje in veljavo, kot vsiljuje kapitalistični trg? V razvajeno hlepenje po užitku, ki ga propagira reklama? Biti smiselno zakoreninjen, vedeti v kaj in čemú je pogoj za zadovoljno starost – za starostno zorenje. In je pogoj, da nas odrasli otroci in vnuki jemljejo resno.
Stari starši so v družini pomembnejši, kot mislimo
STARANJE V SLOVENIJI
Kakšna je vloga starih staršev v družini njihovih odraslih otrok in vnukov? To vprašanje je danes na obrobju javne pozornosti. V odgovorih nanj je velika zmeda med starši in strokovnjaki. Odgovor nanj pa je treba iskati. Odnos med starimi starši in vnuki je življenjsko pomemben zanje in za srednjo generacijo mladih staršev. Pa tudi za zdrav razvoj naše kulture.
Vsakdanje izkušnje in raziskovalni podatki kažejo, da vnuki doživljajo svoje stare starše izredno prisrčno in globoko. To pomeni, da imajo stari starši zelo velik vzgojni vpliv. Vloga starih staršev v vzgoji o sožitju današnje družine pa je skoraj povsem prezrta v uradni pedagogiki, vzgojni politiki in javnih občilih. V slovenščini imamo o tem knjigo znanega raziskovalca razvajenosti Bogdana Žorža z naslovom Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo (2006) ter prevod knjige avstrijske strokovnjakinje Helge Gürtler Otroci imajo radi stare starše – priročnik za življenje z vnuki (2013); oba avtorja sta bila v času pisanja teh knjig tudi sama stara starša.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V raziskavi Staranje v Sloveniji – kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov o družini. Kakovost družinskega sožitja zelo odloča o zdravem in zadovoljnem staranju. Danes se bomo ustavili pri podatkih o vnukih. Koliko vnukov imamo? Kaj nam pomenijo? Koliko nam pomagajo?
Na vprašanje, ali imajo vnuke, sta pritrdila dva od treh (67,6 odstotka). Ker je to reprezentativna raziskava, pomeni, da ima vnuke dobrega pol milijona od skupno 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let. V povprečju imajo dva do tri vnuke. Ker se isto število prebivalstva ohranja pri 2,1 otroka na žensko, pri nas in po Evropi pa je okrog 1,5, imamo seveda tudi dobro tretjino manj vnukov. Tudi število vnukov potrjuje druge podatke, da vstopamo v demografsko krizo padanja števila domačega prebivalstva.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V rubriki Staranje v Sloveniji si zadnje mesece ogledujemo podatke o staranju v družini. S kom živimo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, kako z njimi shajamo, kaj pri družinskem sožitju potrebujemo, kaj zmoremo, kaj hočemo? Prejšnji mesec smo se mudili ob dejstvu, da se jih največ stara z zakoncem. Za starost ni boljše naložbe, kot je učenje lepšega partnerskega odnosa. Za to so danes boljše možnosti, kakor so bile kdaj koli do zdaj. Obetavna priložnost! Tokrat poglejmo podatke o staranju z odraslimi otroki. Tudi ti kažejo isto smer – učenje lepših odnosov je najširša pot v lepše staranje.
Največ se jih stara z zakoncem
STARANJE V SLOVENIJI
Ko pogovor med starejšimi nanese na to, koliko smo zadovoljni, ga navadno usmerimo na zdravje, nizko pokojnino ali kako je včasih luštno b'lo, zdaj pa ni več tako. Raziskovalni podatki o kakovostnem staranju pa kažejo, da je najodločilnejša družba: s kom živimo in se družimo, kakšen odnos imamo s svojimi najbližjimi. Ustavimo se ob podatkih o partnerskem sožitju iz raziskave o staranju slovenskih prebivalcev – trije so lepi, dva kažeta, kam usmeriti svoje osebno staranje in staranje vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let.
-
STARANJE V SLOVENIJI
V prejšnjih dveh člankih smo se na tej strani Vzajemnosti poglobili v raziskovalne podatke o tem, da se večina ljudi stara ob enem ali več družinskih članih, ter v podatke, da v današnji družbi narašča delež samovalcev, ki živijo sami v stanovanju. Navedli smo dejstvo, da staranje z drugimi samo po sebi še ne pomeni kakovostnega staranja in da samovanje še ni osamljenost. Zelo pametno pa je vzeti zelo resno podatke o telesnem in duševnem zdravju starejših ter o njihovem doživljanju zadovoljstva in sreče, ki pritrjujejo reku Gorje samemu!
Kdor živi sam, še ni nujno osamljen
STARANJE V SLOVENIJI
Čedalje več ljudi živi samih v stanovanju ali hiši. Statistika jih je imenovala enočlanska gospodinjstva, sodobna znanost je ustvarila zanje enostaven in lep strokovni izraz samovalec (angl. singleton). Najpogostejše samovalke so starejše ženske, ki jih je tudi sicer več kot starejših moških. Starost je feminizirana in se singularizira, pravi gerontologija. Vzporedno s tem narašča tudi boleče doživljanje samote, posebno pri otrocih in starejših; osamljenost je najbolj razširjena stiska starih ljudi. Znanstveno raziskovanje zadnja leta ugotavlja, da je osamljenost prava bolezen. Njeno preprečevanje in reševanje je pogoj za kakovostno staranje.
Večina se stara z družinskimi člani
STARANJE V SLOVENIJI
Če se pogovor med upokojenci dotakne vnukov, dobi drugačen ton: prijeten, nežen, topel. Vnuki so naša zadnja veja na družinskem drevesu – neredki upokojenci vneto zbirajo podatke za stoletja nazaj, da bi sestavili svoje družinsko drevo. Ali pa pomislimo na podatek, ki se ponavlja v statistikah: tri četrtine starih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, oskrbujejo domači družinski člani. Družina je za kakovostno staranje pomembna.
V raziskavi Staranje v Sloveniji, ki je ugotavljala, kaj potrebuje, kaj zmore in kaj hoče tistih 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov tudi o sožitju v družini. Zanimivi so že podatki, s kom živimo v istem gospodinjstvu.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Kakšno je vaše življenjsko vodilo (geslo)? To vprašanje je bilo tudi v slovenski raziskavi o tem, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo ljudje, ki smo stari nad 50 let. Nanj je odgovorilo kar 880 ljudi, to je 84 odstotkov od celotnega vzorca, ki je reprezentativno predstavljal vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo prekoračili Abrahama. Poglejmo, kaj so na to vprašanje odgovorili in kakšen pomen ima zavestna življenjska usmeritev za kakovostno staranje.
