PLJUČNA EMBOLIJA

Bralko so zaradi težave z dihanjem pred pol leta sprejeli v bolnišnico, ker je prebolela pljučno embolijo. Dobila je zdravila za redčenje krvi. Trenutno se dobro počuti, skrbita pa jo otečeno desno stopalo in otečen del goleni. Ali je zatekanje lahko znak popuščanja srca ali motenj v delovanju ledvic? Ima sladkorno bolezen, preveliko telesno maso ter povečan očesni tlak. Ali pa so za zatekanje nog morda krive kapljice za zdravljenje glavkoma? Pred nastankom pljučne embolije si je zvila desni gleženj in je zaradi bolečin deset dni pretežno ležala. Zanima jo, kako dolgo bo morala jemati zdravila.

ODVAJANJE MEHKEGA BLATA

Triinosemdesetletni bralec ima sladkorno bolezen. Ker je imel pri jemanju zdravil neželene učinke, se v zadnjem letu zdravi samo z dieto. Vrednosti krvnega sladkorja so okoli 7 mmol/l. Njegova glavna težava je pogosto odvajanje redkega blata. Barva in vonj blata sta normalna, ni videti krvi ali sluzi. Ker se to pojavlja že ves mesec, ga skrbi. Apetit ima dober, pije veliko tekočine, za sladkanje uporablja sladila.

Najpogostejši vzroki drisk so virusne in/ali bakterijske okužbe. Navadno so kratkotrajnejše, povezane še z drugimi splošnimi simptomi (vročina, slabost, bruhanje, bolečine in krči v trebuhu). V starosti je kar pogosto pomanjkanje encima, ki razgrajuje laktozo, tako da nastane driska po uživanju mleka ali živil, ki vsebujejo laktozo. Drisko lahko povzroča tudi preobčutljivost za gluten. Včasih smo mislili, da je to samo bolezen mlajših, vendar jo zdaj kar pogosto odkrijemo tudi v starosti. Tudi različne alergije se lahko kažejo z drisko. Driska je lahko povezana z različnimi boleznimi črevesja, vendar so običajno prisotni še drugi simptomi, spremljani s sluzavim ali krvavim blatom, hujšanjem in bolečinami.

REZULTATI GLEŽENJSKEGA INDEKSA

Bralka in njen mož sta bila na merjenju gleženjskega indeksa. Mož je imel že posege na koronarnem žilju, bralka ima nekoliko višje vrednosti krvnega sladkorja in holesterola. Mož ima občasne bolečine v mečih, vendar zaradi težav s srcem ne hodi veliko. Vrednost GI pri bralki je bila obojestransko 1,24. Pri možu na eni nogi niso mogli izmeriti vrednosti, na drugi je bila vrednost 0,9. Zanima jo, kako nevarni so njuni izvidi in kaj menim glede jemanja prehranskih dodatkov.

TEŽAVE Z ZADIHANOSTJO

Bralka do upokojitve ni imela zdravstvenih težav, pri občasnih pregledih krvi so se pokazale le višje vrednosti holesterola, vendar zdravil ni želela jemati. Upoštevala je priporočila za ustrezno prehrano in telesno dejavnost in vrednosti holesterola so se nekoliko znižale. Pred mesecem pa je opazila večjo zadihanost pri hoji in utrujenost. Namerava se še naprej gibati, saj značilnih bolečin v prsnem košu nima. Sprašuje, ali težave morda le niso samo psihične.

MENJAVA SLUŠNEGA APARATA

Triinosemdesetletna bralka ima težave s sluhom in že več kot šest let uporablja slušni aparat. Glede na pravila ZZZS ga bo v kratkem lahko zamenjala z novim. Za sedanjega je doplačala precej denarja. Z njim dokaj dobro sliši na blizu, večje družbe in hrupa pa se raje izogiba. Zaradi tega je sicer nesrečna, še bolj pa sta nesrečna hčerka in mož, ki bi rada prispevala denar za najsodobnejši aparat.

Žal res nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam lastne izkušnje. Moje težave so podobne kot pri bralki, vendar sem se nekako sprijaznila s tem, da sluh z aparati nikoli ne bo tak, kot je bil prej. Hvaležna sem, da lahko slišim zvoke ptic, da se lahko pogovarjam v manjši družbi, in ne nazadnje tudi za to, da včasih kaj preslišim.

NAPAD HITREGA BITJA SRCA

69-letna bralka prejema nadomestno zdravljenje zaradi zmanjšane funkcije ščitnice. Pred dvema mesecema je ob naporu prvič doživela približno 15 minut trajajoč napad hitrega bitja srca, ki se je pred kratkim ponovil. Sočasno je čutila pekočo bolečino za prsnico. Naslednji dan je šla k zdravniku, EKG in laboratorijski izvidi so bili normalni. Glede na datume preiskav bo diagnostika končana konec novembra. Zanima jo, kako si lahko do takrat pomaga. Je kadilka, telesno dejavnost je omejila.   

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

54-letna bralka se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka. Pri ultrazvočnem pregledu so ji odkrili širšo trebušno aorto (dva centimetra). Svetovali so ji kontrolni pregled čez dve leti. Zanimajo jo simptomi razširjene aorte in nevarnost razpoka žile. Občasno ima bolečine v trebuhu in slabšo prebavo. Je telesno manj aktivna, kadi in ima mejno povišan holesterol. 

Razpok trebušne aorte je bolezen z visoko smrtnostjo. K sreči se zgodi sorazmerno redko. Pogosteje nastopi v starosti, pri neurejenem krvnem tlaku, pri kadilcih in ljudeh z znano anevrizmo pri sorodnikih. Tveganje je večje pri neenakomerno široki anevrizmi (vrečasti), ker je tlak na posamezne dele stene anevrizme različno velik.

STRAH PRED GASTROSKOPIJO

Pred 20 leti je bralka zaradi težav z zgago opravila gastroskopijo, ki jo je doživela kot zelo neprijetno in bolečo. Izvid je bil takrat normalen. Ker se težave (pekoča bolečina za prsnico, kašelj, kolcanje) stopnjujejo, jo je zdravnica ponovno napotila na to preiskavo. Zanima jo, ali morda že obstaja drugačen način pregleda, ki bi pomagal pri razjasnitvi bolezni. 

Vzrok težav je najverjetneje zatekanje želodčne vsebine v požiralnik, ki je zelo pogosta bolezen (GERB – gastroezofagalna refluksna bolezen). Zaradi stalnega zatekanja želodčne kisline pride do kroničnega vnetja sluznice požiralnika, ki je pri endoskopiji pogosto tudi ne vidimo. Potrditev bolezni poteka v več korakih. Najprej sta potrebna natančen pogovor o simptomih in pregled bolnika. Za potrditev imamo vprašalnike, ki nam pomagajo pri usmerjanju v nadaljnjo diagnostiko. Temu sledi poskus omiljenja simptomov z zdravili, ki pa ne more zanesljivo potrditi bolezni. Z endoskopijo lahko izključimo druge bolezni želodca in dvanajsternika ali najdemo značilne spremembe na požiralniku. S preiskavo lahko ugotovimo tudi prisotnost bakterije Helicobacter pylori, ki jo povezujemo z nastankom rane na želodcu. Tej preiskavi pri posameznih bolnikih sledi še 24-urna meritev kislosti želodčnega soka ali meritev krčenja mišice, ki zapira dostop iz požiralnika v želodec.

TEŽAVE S POVIŠANIM KRVNIM TLAKOM

Bralec se več let zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, vendar njegove vrednosti zelo nihajo. Opravil je ultrazvok srca in prosi za razlago izvida. Ugotovljeno ima koncentrično hipertrofijo levega prekata, dilatacijo bulbusa aorte in diastolično disfunkcijo. Na kontrolni pregled je naročen čez dve leti, oziroma če se pojavi dispneja, takoj. 

Srce je mišica in tako kot vsaka druga se ob dolgotrajnem, težjem delu odebeli. Če imamo hipertenzijo (visok krvni tlak), srce črpa kri proti večjemu uporu v žilah, torej opravlja težje delo. Stene votline levega srca (levi prekat) postanejo debelejše, poveča se celotna masa srca. Enakomerno zadebelitev vseh sten imenujemo koncentrična hipertrofija. V grobem deluje srce tako, da se levi prekat najprej stisne (sistola) in požene kri prek aorte v vse organe, se zatem razširi (diastola), da se lahko ponovno napolni s svežo krvjo iz pljuč. Srčna votlina z debelo steno je manj prožna, zato se spremeni polnjenje srčne votline. Če je polnjenje moteno, govorimo o diastolični disfunkciji. Ker srce z večjim tlakom potisne kri v aorto, se le-ta sčasoma raztegne in postane v začetnem delu širša (dilatacija bulbusa aorte). Vse spremembe, ki sem jih opisala, so vidne tudi pri ultrazvoku srca našega bralca. Vrednosti posameznih parametrov so tolikšne, da so spremembe blage, torej začetne.

OBNOVITVENA REHABILITACIJA V ZDRAVILIŠČU

Bralka je pred tremi leti prebolela možgansko kap, pred enim letom še srčni infarkt. Po infarktu zaradi omejitev ob epidemiji covida-19 ni bila vključena v programe rehabilitacije. Zdaj s težavo izvaja vsakodnevne aktivnosti in ima bolečine v rami ohromelega uda. Zanimajo jo, ali ji pripada zdravljenje v zdravilišču. 

Spoštovana bralka, odprli ste eno izmed perečih tem in zame osebno tudi eno izmed pomanjkljivosti pri dolgotrajnem zdravljenju nekaterih bolnikov s kroničnimi obolenji ali trajnimi posledicami poškodb. Žal bolniki po možganski kapi pri ZZZS nimajo priznane pravice do tako imenovane obnovitvene rehabilitacije invalidov, ki jo imajo nekateri bolniki s posebej opredeljenimi kroničnimi obolenji. Ker sem že dolgo na tem svetu, vem, da pravica ni bila priznana zaradi strahu pred velikim številom oseb po možganski kapi.