SUH IN DRAŽEČ KAŠELJ

80-letna gospa je bila zaradi kašlja pri svoji zdravnici. Opravili so laboratorijske preiskave (tudi na koronavirus) in slikanje pljuč. Ugotovili so, da gre za virusno vnetje in ji priporočali zdravljenje z analginom in lekadolom. Po enem tednu še vedno kašlja. Zanima jo, kako naj ublaži suh in dražeč kašelj, ki jo moti predvsem ponoči. Vročine nima, bolečin v mišicah ali glavobola ni. Ne jemlje nobenih drugih zdravil in nima kroničnih bolezni.

Enotedenski kašelj pri okužbah dihalnih poti ni nič nenavadnega. Prav letošnje okužbe so potekale z dolgotrajnim kašljem. Navadno po tednu dni suh kašelj preide v »mokrega« z izkašljevanjem. Pomembno je, da pijemo dovolj tople tekočine, navadno čaj. Zakaj je bila gospa zdravljena z obema zdraviloma, ne morem soditi. Res je, da ima analgin več protivnetnega delovanja. Po enem tednu zdravljenja lahko jemanje le-tega ukine. Tudi lekadola ob odsotnosti vročine ali bolečin ne potrebuje več. Pripravkov za boljše izkašljevanje ali pomiritev kašlja je na trgu veliko. Sama prisegam na trpotčev sirup in inhalacije s toplimi prevretki mešanic domačega čaja. Pri suhem, dražečem, predvsem pa nočnem kašlju sem nekaterim z dobrim uspehom zvečer predpisala pholcodin. Priznam pa tudi, da se pri starejših ljudeh bolj zgodaj odločam za antibiotike. Z leti dela dobiš občutek, kdaj jih predpisati tudi ob neupoštevanju z dokazi podprte medicine.

KRONIČNA BOLEČINA V HRBTENICI

71-letna bralka, ki je bila pred 30 leti operirana na hrbtenici, sprašuje, kako naj se reši neznosnih bolečin. Po operaciji se je zmanjšal samo občutek bolečine v nogi. Z leti se je ta širila vzdolž celotne hrbtenice. Ponoči ne spi, ne upa si v trgovino, ker ne ve, ali bo zmogla priti nazaj. Trideset let jemlje enaka protibolečinska zdravila, ki ji zadnja leta ne pomagajo več. Samo poleti, ko gre z upokojenci na morje, nima bolečin.  

Ob takih vprašanjih smo zdravniki običajno nemočni in ne znamo povedati, kako naprej. Oseb s kronično bolečino je ogromno, po podatkih jo ima vsak peti prebivalec v Evropi. Bolniki krožijo med različnimi specialisti, ki vsak po svojih močeh poskuša dokazati, za kaj gre, in pomagati z različnimi terapijami. Dokazljive spremembe pa pogosto niso v skladu s težavami. Nekateri imajo hude težave z minimalnimi slikovno vidnimi obrabami skeleta, spet drugi ob hudih spremembah živijo normalno življenje. To je tudi vzrok, da posameznikom ne verjamejo in njihove težave jemljejo kot pretiravanje. Zaznavanje in občutenje bolečine sta različna in individualna, prav tako tudi vpliv le-te na kakovost življenja. Za bolnike s kronično bolečino moraš imeti veliko posluha, potrpljenja in časa, ki ga je v ambulantah na vseh nivojih premalo. Predpis zdravil je izhod v sili in občutek, da si vsaj nekaj naredil.

TEŽAVE S SPORAZUMEVANJEM

80-letna bralka živi sama z enako starim možem, njuna največja težava pa je sporazumevanje. Mož je naglušen in ima slušni aparat, ki ga uporablja le, ko gresta v družbo in ko pride kdo na obisk. Sicer pa so njuni pogovori na meji vpitja, televizijo in radio poslušata pri veliki glasnosti, kar jo zelo moti. Ker se pogosto ne razumeta, se vedno manj pogovarjata in vedno več pregovarjata. Sprašuje, kako naj rešita ta problem.

Ker imam sama težave s sluhom in kar nekaj izkušenj z uporabo slušnih aparatov, si slikovito predstavljam takšno življenje. Uporaba slušnih aparatov še zdaleč ni enostavna. Najprej je treba sprejeti dejstvo, da povrnitev sluha z njimi ni idealna in je potrebno veliko prilagajanja pri poslušanju, govoru in načinu pogovora z ljudmi, ki jih uporabljajo. Za to so potrebni čas, stalna uporaba obeh aparatov, potrpljenje uporabnika in tistih okoli njih. Seveda sta pomembni tudi kakovost in nastavitev aparatov pri strokovnjakih.

BOLEČINA MED LOPATICAMI

82-letna bralka sprašuje za vzroke pekoče bolečine med lopaticami, ki se pojavi v popoldanskem času in je odvisna od gibanja. Včasih jo tako močno zbode, da ji zastane dih. Osebna zdravnica meni, da izvirajo iz hrbtenice. Protibolečinskih zdravil še ni začela jemati. Zanima jo, ali bi lahko bila bolečina posledica bolezni pljuč ali srca. Zdravi se zaradi visokega krvnega tlaka, nima sladkorne bolezni in povišanih maščob v krvi. Izvidi krvi so bili normalni. Ponoči še kar dobro spi. Ima dober tek, zanika slabosti, bruhanje, zgago, hujšanje, slabo počutje. Vsak dan kuha, ima manjši vrt, s prijateljicami rada poklepeta.

PISKANJE IN ZVENENJE V UŠESU

Bralka piše, da so se pri 80-letni mami pojavila piskanje, šumenje in zvenenje v ušesu. Podnevi jih sliši občasno, ponoči je zvok zelo moteč in povzroča nespečnost. Specialist za ušesa, nos in grlo je postavil diagnozo tinitus in jo napotil še na pregled k nevrologu. Mama je drugače zdrava. Približno leto dni jemlje dvojna zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Hčer zanima, ali obstajajo zdravila, ki bi omilile mamine težave.

Tinitus je zaznavanje določenega zvoka (piskanje, šumenje, pokanje) v ušesih ali glavi, ki ga v resnici ni v okolici. To težavo ima okoli 15 odstotkov odraslih in narašča s starostjo. Ker se osebi običajno poslabša sluh, ga povezujemo z okvarami različnih delov notranjega ušesa pa tudi z nekaterimi obolenji, predvsem s spremembami na vratnih žilah (zožitve in različne nepravilnosti ožilja). O takšnih težavah tožijo tudi bolniki pri hudi zožitvi aortne zaklopke in boleznih s povečanim utripom srca (slaba kri, bolezni ščitnice). Običajno takrat šum pulzira v ritmu srca. Neredko težave lahko povzročajo zdravila, na primer nekateri antibiotiki, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka, depresije, alergije.

IZVIDI PREISKAV

Bralci pogosto kličejo za razlago in pojasnitev izvidov preiskav. Tokrat je poklicala 75-letna bralka, ki je opravila magnetno resonanco hrbtenice. Pred 12 leti so ji predlagali operacijo, vendar se zanjo ni odločila. Po fizikalni terapiji se je stanje izboljšalo do začetka letošnjega leta. Prejšnji teden je ponovno opravila preiskavo. Dobila je dolg izvid z več diagnozami in veliko izrazi, ki jih ne razume. 

Najprej osnovno pravilo. Različne, tudi slikovne preiskave so v veliko pomoč, vendar jih je treba vedno obravnavati v luči kliničnih težav, ki jih ima bolnik. Dolžina izvida in število rentgenoloških diagnoz ne pomenita nujno tudi stopnje težav. Na podlagi pogovora z bolnikom, natančnega kliničnega pregleda in dodatnih preiskav bo specialist ustrezne stroke lahko predlagal najboljšo terapijo. Njegova naloga je, da razloži, katere so prednosti in nevarnosti zdravljenja, in pri tem upošteva želje posameznika. Po telefonu ni mogoče dati verodostojnih nasvetov glede možne terapije.

NOVO ZDRAVILO ZA ATEROSKLEROZO

65-letna bralka se že več let zdravi zaradi motenj arterijske prekrvitve nog (PAB). Že večkrat so ji čistili žile, a ima še vedno bolečine pri hoji na razdalji med 150 in 200 m. Ima sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in holesterole ter aterosklerotične spremembe na vratnem žilju. Prejema Aspirin, zdravila proti holesterolu, za zdravljenje sladkorne bolezni in urejanje krvnega tlaka. Redno hodi na preglede k angiologu. V tuji reviji je prebrala, da so v uporabi nova zdravila, s katerimi lahko bolezen učinkovito pozdravimo. Je na voljo tudi pri nas?

O SMISELNOSTI OPERATIVNEGA POSEGA

Več kot 80 let stara bralka želi mnenje o smiselnosti operativnega posega trebušne kile, ki je nastala po večkratnih operacijah tankega črevesja. Nosi kilni pas in ob tem nima bolečin, hodi in še kaj pobrklja po vrtu. Moti jo, ker je stena kile zelo tanka in da ji občasno uide voda. Pred dvema letoma je bila že predvidena za poseg. Na dan operacije so ji rekli, da bo po posegu verjetno težje dihala. Ustrašila se je, zato ni privolila v operacijo. Osebni zdravnik jo zdaj ponovno pošilja na pregled h kirurgu. Ne ve, ali naj sploh gre.

ZDRAVILA SO V VAŠIH ROKAH

66-letna bralka ima težave z arterijami na nogah. Pred leti so ji očistili žilo na stegnu. Dve leti se je dobro počutila, v zadnjem mesecu se je ponovno pojavila bolečina v mečih pri hoji. Natančno in redno jemlje zdravila za urejanje krvnega tlaka, Aspirin in zdravila proti holesterolu. Prizna, da je fizično manj aktivna in še vedno kadi. Sprašuje, ali obstajajo še kakšna zdravila, ki bi ji pomagala.

Draga bralka, ko vidim ljudi, ki prihajajo na rehabilitacijo po dvojnih amputacijah udov pri starosti 80 ali več let, navadno nikoli ne rečem žal besede, ko vidim s kakšno strastjo navsezgodaj zjutraj prižgejo cigareto v parku pred bolnišnico. Ne zato, ker sem tolerantna do kajenja, ampak ker razmišljam, kako bi morda reagirala sama, če bi vse življenje kadila in bi imela »samo še to od življenja«. Žalosti me predvsem zadnja misel. Pri vseh lepih stvareh, ki jih lahko ponuja življenje, so dim, smrad, kašelj, grenak okus v ustih in rumeni prsti edino, kar je lahko lepo? Tega resnično ne razumem. Ne verjamem, da so vsi ti ljudje nesrečni, žalostni in sami, na robu družbe. Morda samo ne znajo videti in najti lepih stvari okoli sebe.

BAKTERIJA MRSA

Mama naše bralke je morala v bolnišnico zaradi pljučnice. Po enem tednu so ji povedali, da ima na koži bakterijo (MRSA), ki je neobčutljiva za antibiotike. Od takrat si morajo vsi obiskovalci skrbno razkuževati roke ob prihodu in odhodu iz bolniške sobe. Zanima jo, kako nevarna je ta bakterija za mamo, ali obstajajo zdravila, da bi se je znebila, in kako naj ravnajo, ko bo prišla domov, saj imata njen mož in vnuk sladkorno bolezen. 

Stafilokok aureus je bakterija, ki je običajno prisotna na koži ali sluznicah telesa. Nekatere, pravzaprav zaščitne kožne bakterije so se spremenile in postale odporne proti večini antibiotikov. Takrat govorimo o bakteriji MRSA. Le-ta je prisotna tudi pri 2 odstotkih zdravih nosilcev »običajnega« stafilokoka, čeprav niso bili nikoli v bolnišnici, jemali veliko antibiotikov ali imeli diagnostične preiskave. Zanje pravzaprav ne vemo, smo pa lahko v stiku z njimi vsak dan.