POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Bralka je pred leti skupaj z otroki podedovala premoženje. Vsak je dobil svoj delež, nato pa je bralka s sinom sklenila pogodbo, v kateri je določeno, da v zameno za dosmrtno preživljanje sin dobi prav ta delež. Sin se je zdaj odselil in za bralko ne more skrbeti. Bralko zanima, ali lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju razveljavita in kaj to pomeni za dedovanje v prihodnje. Prav tako jo zanima tudi, ali se morajo preostali dediči (otroci) strinjati z razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

POMOČ VNUKOM

Babice pogosto sprašujejo, kaj lahko storijo, da bi pripomogle h kakovostnejšim odnosom v družini, če se ne strinjajo z vzgojo vnukov in ravnanjem svojih otrok. Tudi naročnica, ki prihaja na svetovanje v zadnjem času, meni, da bi lahko hčerka drugače, predvsem pa strpneje ravnala z otrokom, ga manj kritizirala in mu bolj zaupala. Boli jo, ko vidi vnučka prizadetega, objokanega, včasih trmastega in jezljivega, ko tepe mlajšo sestrico ali pa se zapre v sobo in noče jesti ali priti k njej na obisk. Zaveda se, da imata vzgojo v rokah njegova starša in da se ne sme vtikati v njun način delovanja, zanima pa jo, kaj lahko naredi kot babica.

Takratni predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva so določali, da upokojenci in invalidi razrešujejo svoja stanovanjska vprašanja v samoupravnih stanovanjskih skupnostih in skladu za graditev domov in stanovanj, ki je deloval pri tedanji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: Skupnost). Sredstva tega sklada so se oblikovala iz štiriodstotnega prispevka, obračunanega od vsote izplačanih pokojnin in drugih prejemkov upokojencem in uživalcem. Zbrana sredstva so evidentirali po občinah. Izjema je bila Ljubljana, v kateri sredstev niso evidentirali ločeno, temveč skupaj. 

V letu 2014 se je povprečno mesečno število prejemnikov pokojnin – v primerjavi z njihovim mesečnim povprečjem v letu 1971 – povečalo za okoli 3,4-krat. Daleč najbolj se je povečalo povprečno mesečno število prejemnikov starostnih pokojnin, in sicer za okoli 3,8-krat (z 88970 na 426757), sledijo prejemniki družinskih in vdovskih pokojnin, ki jih je bilo več za okoli 1,1-krat (s 45353 na 94878), število prejemnikov invalidskih pokojnin pa se je v tem času povečalo v povprečju za približno enkrat (s 43464 na 94878).

Ena temeljnih pravic iz invalidskega zavarovanja je pravica do poklicne rehabilitacije. Tej pravici je bil poseben poudarek dan že z ZPIZ-1. Žal se v praksi ta pravica ni uresničevala v takem obsegu, kot smo načrtovali in celo pričakovali z reformo, ki je začela veljati leta 2000. Izkušnje, ki jih je ZPIZ pridobil z izvajanjem te pravice, so nedvomno prispevale k temu, da smo z ZPIZ-2 to pravico ustrezneje uredili, kar že vpliva na njeno uresničevanje. Ugotavljamo pa, da še vedno ni izkoriščena v takšnem obsegu, kot si zasluži glede na svoje poslanstvo.

STAREJŠI DELAVEC IN DISCIPLINSKI POSTOPEK

Bralec pravi, da so razmere v njihovem podjetju vse slabše. Nekaj sodelavcev so že odpustili, nekateri so na čakanju, plače občasno zamujajo, pa še vse nižje so. Še bolj pa je bil razočaran, ko mu je nadrejeni zagrozil, da ga bo dal v disciplinski postopek zaradi po njegovem nebistvenih kršitev – npr. zaradi nekajminutnega jutranjega zamujanja na delo in z malice, odmora za cigareto. Zanima ga, kakšne sankcije ga lahko doletijo v morebitnem disciplinskem postopku oz. ali je tak postopek sploh mogoč, saj je starejši delavec, star 57 let.

PRIŠTETA DOBA NA PODLAGI OSEBNIH OKOLIŠČIN

Bralka A. P. z Dolenjskega navaja, da je bila njena hčerka kmalu po rojstvu operirana zaradi rakastega tumorja. Bolezen ji ni pustila nobenih trajnih posledic, uspešno je zaključila študij in je tudi zaposlena. Zanima jo, ali bo imela kakšne ugodnosti pri uveljavljanju pokojnine glede na prestano bolezen.

Po zakonu, veljavnim od 1. 1. 2013, se določenim kategorijam zavarovancev zaradi osebnih okoliščin k zavarovalni dobi, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja (za eno leto dela znaša prišteta doba 3 mesece). Krog zavarovancev iz prejšnjega zakona – zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni vojni invalidi od I. do VI.

ŠTEVILNI SOLASTNIKI

Bralka je skupaj s sestro podedovala nepremičnine, ki so bile vrnjene v denacionalizacijskem postopku. Lastnikov nepremičnin je zaradi dedovanja zelo veliko, tako da ima bralka komaj 1/40 deleža. Bralko zanima, kaj sploh lahko stori kot lastnica.

Solastniški delež, ki ga ima bralka, navadno ne pomeni kaj dosti, saj je le redkokatera nepremičnina tako velika, da bi imela v naravi lahko korist od tako majhnega deleža. Če ima namreč hiša 200 m2, je bralka ob 1/40 deleža upravičena uporabljati le 5 m2, takšna površina navadno ne pomeni niti ene sobe, saj moramo kot uporabo računati tudi del na skupnih prostorih (veže, hodniki, stopnišča), tako da v takšnem primeru lastninska pravica prinese bistveno več bremen kot pa koristi.

PREVARA

Na svetovanje sta prišla zakonca, da bi jima pomagala razumeti, kaj se jima je zgodilo in kako naprej. Mož je namreč ženo po štiriintridesetih letih zakona prevaral. Partnerka je za to izvedela naključno. Ko ga je postavila pred dejstvo, je skok čez plot zanikal, kar jo je še bolj prizadelo. Zdaj mu ne verjame nič več, izgubil je njeno zaupanje. Del odgovornosti žena prevzema nase, saj je v zadnjih letih negovala hudo bolnega tasta, hčerka pa je imela kup težav. Posvečala se je bližnjim, sama pa pozabila nase, saj priznava, da je bila preutrujena še za gojenje partnerskega odnosa in se je možu izmikala, da je imela mir.