Ljudje pogosto svoje nezadovoljstvo z zadevami, ki so kakorkoli povezane s pokojninami, usmerjajo na pokojninski zavod, žal pa to ni pravi naslov, saj je zavod pristojen le za uresničevanje zakonov. Tudi njegov organ – svet zavoda – ima je formalno vse manj moči. Prihodnji mesec bo zdajšnjim članom potekel štiriletni mandat, zato smo se pogovarjali s predsednico Anko Tominšek, ki je tudi dobra poznavalka zdajšnjega in prejšnjih pokojninskih zakonov.

Decembra se bo iztekel štiriletni mandat sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ste ga vodili. Ste uresničili, kar ste si želeli? Želela sem si marsikaj, lahko pa rečem, da vsega nisem uresničila. Ne gre zgolj za moje osebne želje, ampak tudi za pobude in predloge, ki jih je svet zavoda kot organ upravljanja skupaj z vodstvom zavoda dajal drugim organom. Na kaj konkretno mislite, ko omenjate neuresničene želje? Žal nismo dosegli bistvenega premika na področju zagotavljanja večje discipline pri plačevanju prispevkov za...

Od kdaj gre vdovcu del vdovske pokojnine Bralec M. L. iz Ilirske Bistrice piše, da mu je na pomlad letos umrla žena, ki je bila že upokojena, zahtevek za del vdovske pokojnine pa je vložil šele julija. Bil pa je neprijetno presenečen, ko je izvedel, da mu je bila pravica do dela vdovske pokojnine priznana šele od 1. avgusta naprej. Njegova soseda je namreč dobila del vdovske pokojnine izplačan tudi za nazaj, čeprav je zahtevek vložila nekaj mesecev po moževi smrti.

Delna upokojitev Bralka M. T. iz Ljubljane navaja, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnila že pred štirimi leti, in sicer z dokupom petih študijskih let in z upoštevanjem znižanja starosti zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem. Zdaj je stara 57 let in ima 42 let skupne pokojninske dobe. Zanima jo, ali bi že lahko začela delati po štiri ure, saj si ne želi v celoti prekiniti delovnega razmerja in bi zato uveljavila delno pokojnino. Po novem zakonu o PIZ lahko delavci v delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki so...

Vračilo posojila Bralka si je za nakup hiše pri sorodniku izposodila nekaj denarja. Sklenila sta posojilno pogodbo in se v njej tudi dogovorila, da bralka jamči vračilo s hišo, ki jo je kupovala. Posojila še ni vrnila, odnosi pa so se medtem skrhali in sorodnik od nje zahteva, da takoj vrne posojilo z obrestmi vred, sicer ji bo prodal hišo. S tem, da bralka še ni odplačala svojega dolga, sorodnik, ki ji je posodil nekaj denarja za nakup hiše, še nikakor ni postal lastnik hiše niti je ne more kar sam prodati.

Novosti za upokojence s statusom s.p.
Bralec piše, da se je pred leti upokojil kot obrtnik, obrtno dejavnost pa je lahko obdržal. Zdaj pa ga je računovodkinja opozorila, da po novem letu ne bo več mogel imeti dejavnosti in dobivati celotne pokojnine, zato se mora vsaj delno reaktivirati, če želi ohraniti dejavnost. Bralca zanima, kaj mora konkretno storiti.
Stari pokojninski zakon ZPIZ-1 je omogočal, da se je lahko podjetnik, ki je posloval v statusni obliki s.p., prek inštituta t. i. »izvzema iz zavarovanja« upokojil in uveljavil celotno pokojnino ter obenem še naprej obdržal svoj s.p ter plačeval le pavšalne prispevke, in to približno 32 evrov za pokojninsko in dobre štiri evre za zdravstveno zavarovanje. To možnost pa so lahko izkoristili samo podjetniki, ki so izpolnjevali naslednje pogoje:

O pravici do dodatka za pomoč in postrežbo je med upokojenci precej vprašanj, zato bo dobrodošla podrobnejša seznanitev, pod kakšnimi pogoji jo je mogoče uveljaviti, kakšen je postopek, kolikšni so zneski in druge uporabne informacije.

Dodatek za pomoč in postrežbo je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pravica, na podlagi katere upravičenec, ki stalno prebiva v Republiki Sloveniji, pridobi mesečni denarni prejemek. Namenjen je kritju stroškov, povezanih z zagotavljanjem tuje pomoči, potrebne upravičencu, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju sam ne more zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb. Pravica do denarnega dodatka za pomoč in postrežbo ni odvisna od premoženjskih razmer in višine pokojnine upravičenca in upravičencu oziroma njihovim svojcem prejetega denarja ni treba vračati.

Sočasno prejemanje pokojnine in delo ali opravljanje dejavnosti po 1. januarju 2014 ne bo več možno. Zato morajo vsi, ki jih zadeva ta nova zakonska določba, do konca leta sporočiti ZPIZ, kakšen bo njihov status (ali bodo upokojenci ali zavarovanci). Če tega ne bodo storili, ne bodo več prejemali pokojnine. Tako kot prejšnji zakon tudi novi določa, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije vnovič začne delati ali opravljati dejavnost, znova pridobi status zavarovanca, odvisno pač od vrste aktivnosti, z istim dnem pa se mu...

Uživanje družinske pokojnine študentov Bralko M. L. iz Štajerske zanima, ali je njen nečak, ki ima psihične težave, še upravičen do družinske pokojnine, saj zaradi bolezni ni opravil predpisanih študijskih obveznosti in bo zato v letošnjem letu ostal brez študentskega statusa. Rada bi tudi vedela, do katere starosti bo lahko prejemal družinsko pokojnino, saj je možno, da bo kasneje nadaljeval študij. Zakon določa, da ima otrok umrlega zavarovanca ali upokojenca pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15.

Sajenje dreves ob meji Sosed je na mejo z bralkino parcelo posadil več dreves, tako da so od nje oddaljena od enega metra pa le do kakih deset centimetrov. Bralko zanima, kakšen je pravilen odmik dreves od meje in kaj lahko naredi. Drevo je mogoče posaditi na mejo le s soglasjem lastnikov sosednih parcel, ki si delijo mejo. Če je drevo posajeno soglasno, šteje kot nekakšno mejno znamenje, lastnika sosednjih zemljišč pa si na polovico razdelita plodove.

Doplačevanje domske oskrbe Bralkina mama je odšla v dom. Sklenila je pogodbo o nadstandardni nastanitvi in številnih dodatnih storitvah. Denarja pa sama nima niti za pokrivanje standardne oskrbe. Svoje premoženje je prepisala na drugo hčer, center za socialno delo pa zdaj zahteva, da večino sredstev za dom prispeva bralka. Bralko boli krivičnost take ureditve. S predpisi je določeno, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.

Zaposlovanje starejših delavcev lahko stane manj Bralec piše, da je zaposlen pri zasebnem delodajalcu, ki veliko daje na upoštevanje vseh veljavnih predpisov tako s področja varnosti in zdravja pri delu, kot tudi delovne zakonodaje. Zanima ga, katere ugodnosti pri plačevanju prispevkov je prinesel novi pokojninski zakon, še posebej pa tiste, ki zadevajo starejše delavce. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. januarja, je s 1.