ENERGETSKI DODATEK

Bralka navaja, da prejema invalidsko pokojnino v višini 540 evrov, zato jo zanima, ali je upravičena do energetskega dodatka in kdaj ji ga bo zavod izplačal. Dobila je sicer informacijo, da so do tega dodatka upravičeni le invalidi I. kategorije invalidnosti, ki nimajo invalidske pokojnine, vendar se ji zdi to krivično.

Od 10. septembra 2022 velja zakon o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 117/22, po katerem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izplačal energetski dodatek dvema skupinama invalidov.

OSAMLJENOST V PRAZNIČNEM ČASU  

Poznam veliko ljudi, ki živijo sami in jih je strah koncev tedna, ko se drugi v krogu svojih družin in prijateljev za zaprtimi vrati domov počutijo dobro in sprejeto. Pogosto slišim, da komaj čakajo, da je spet ponedeljek in se življenje zavrti v znanem ritmu – odprte trgovine, ljudje hitijo po opravkih ... Tako se v množici počutijo manj osamljene. Prazniki so pa prava nočna mora, saj samoto občutijo kot boleče stanje.

Naša navzven usmerjena kultura ne spodbuja bivanja v samoti, ponuja pa nešteto rešitev, da se izognemo srečanju z bolečimi vidiki sebe, na katere zagotovo naletimo, ko se učimo samosti. Ljudje počnejo vsemogoče, da bi se izognili soočanju s seboj. Na primer nenehna zaposlenost je lahko tudi poskus bega pred osamljenostjo, saj raje vztrajajo v slabih odnosih, ker jih je strah biti sami. Zanimivo pa je, da šele ko se naučimo kakovostne samote in se počutimo celovite, ne da bi iskali nenehne potrditve drugih, da smo v redu, smo dosegli cilj.

PRAVICA DO ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA

Bralka bo kmalu odpuščena iz bolnišnice zaradi težav z vratom. Omenili so ji, da bi lahko glede na naravo njenih težav nadaljevala zdravljenje v zdravilišču. Zanima jo, kdo o tem odloča in kaj mora v zvezi s tem storiti.

O pravici do zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik na predlog zdravnika, ki vas zdravi oziroma vas je zdravil v bolnišnici. Predlog mora podati najkasneje pet dni pred vašim odpustom iz bolnišnice.  

Zdravnik, ki vas je zdravil, mora imenovanemu zdravniku predložiti podatke o vašem zdravstvenem stanju, ki utemeljujejo zdraviliško zdravljenje. Na predlogu je lahko navedena tudi vaša želja (izjava) glede zdravilišča, v katero želite biti napoteni.

RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI

Bralec s Ptuja navaja, da je oskrbovanec doma upokojencev že več let. Ker nima nobenih ožjih sorodnikov, je lansko leto zaradi slabega zdravstvenega stanja pisno pooblastil zaposleno osebo v domu upokojencev za razpolaganje z njegovimi pokojninskimi prejemki, ki so se skoraj v celoti porabili za stroške oskrbe in določene dodatne usluge. Zdaj, ko se bistveno bolje počuti, bi želel sam razpolagati s svojimi pokojninskimi prejemki, zato ga zanima, kaj mora storiti.

IZROČILNA POGODBA

Bralec ima dva sinova, prvi živi z družino v bralčevem stanovanju že 30 let brezplačno in brez pogodbe, plačujejo samo stroške. Bralec živi s partnerko drugje. Vsa dela, menjavo strehe bloka, novo fasado, menjavo oken, radiatorjev in podov, je bralec plačal s pomočjo drugega sina, ki živi v svoji hiši. Prav tako sta prvemu sinu oziroma bratu poplačala njegov dolg, tj. približno 10.000 evrov, saj je bil pogosto brez zaposlitve. Bralec je izračunal, da je prvi sin dobil že dovolj, in namerava z izročilno pogodbo dati stanovanje drugemu sinu. Ta bi se tudi zavezal, da bo plačeval očetovo oskrbo v domu, če bo to potrebno. Bralca zanima, kako naj drugi sin brata izseli iz stanovanja. Prvi sin namreč ne bo izvedel za izročilno pogodbo.

KIRURŠKA TERAPIJA VEN

Bralka se zdravi zaradi kroničnega venskega popuščanja. Pred tremi leti je bila že operirana na venskem ožilju na obeh nogah. Prebolela je tudi pljučno embolijo. Zaradi vedno večjih krčnih žil na desni nogi, nočnih krčev in bolečin je naročena na pregled pri specialistu za žilne bolezni. Sprašuje, ali je kirurška terapija ven pri njej smiselna. 

 V zadnjem času me vedno več ljudi sprašuje o smiselnosti in nevarnosti kirurških posegov (na primer pri kili, inkontinenci, povešeni maternici ...), ki v tistem trenutku še niso nujni. Težko svetujem, ker je za vsako izmed bolezni način zdravljenja odredil specialist, ki se mora odločati na podlagi izvedene diagnostike, znanja, sprejete doktrine in izkušenj. Če bolnik zaupa specialistu, takšnih klicev neki neznani zdravniki ne bi smeli imeti. Vprašanje pa je, ali bolnik dobi dovolj dobrih informacij o posegu, njegovem poteku, morebitnih zapletih, uspešnosti zdravljenja, ne nazadnje tudi o tem, katere možnosti drugačnega zdravljenja še obstajajo. Zdravniki vse preveč mislimo, da je tudi bolnikom vse jasno, da si lahko v trenutkih stresa ob pregledu zapomnijo vse, da nas slišijo in dojamejo naše besede.