DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI

Bralka je potem, ko je ovdovela, našla partnerja, s katerim sta bila skupaj dobrih sedem let. Partner je umrl in bralko zanima, ali bo lahko dedovala po njem. Z njegovima sestrama se o dedovanju ni mogla dogovoriti, čeprav se strinja, da njen delež po njeni smrti dedujeta sestri pokojnega partnerja.

Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo, kar pomeni, da je bralka upravičena dedovati po pokojnem partnerju. Pri tem ni odločilno, kje je imel kdo izmed njiju prijavljen svoj stalni naslov, pač pa je pomembno, ali sta bila kot mož in žena, le da se nista poročila.

TEŽAVEN ODNOS S HČERJO

Na pogovor je prišla gospa, ki se je želela posvetovati glede odnosov v družini. Ima odrasli hčeri. S starejšo se ne more pogovarjati, ne da bi se mimogrede sprli, tudi za malenkosti. Nikoli ne ve, kakšne volje bo, ko pride na obisk, zato jo takšen odnos bega in izčrpava. Bolj bi se ji rada približala, pa ne ve, kako. Z mlajšo se dobro razumeta, se medsebojno spoštujeta in negujeta takšen odnos, ki bi si ga gospa želela imeti z obema.

Zagotovo drži, da smo si ljudje različni, in vsi starši vedo, da nista niti dva otroka enaka. Tudi odrasli otroci ostajajo različni, kar pa ne pomeni, da je eden boljši kot drugi, ker se z enim mogoče bolje ujamemo. Vsi ljudje smo v nečem enaki – v nam pomembnih odnosih moramo zadovoljevati nekaj pomembnih relacijskih potreb, da se bomo dobro počutili z drugo osebo. Najprej v odnosu potrebujemo občutek varnosti. Gre za to, da se lahko pokažemo taki, kot smo, brez strahu, da bi izgubili naklonjenost druge osebe in bi nas ta kritizirala.

DOPUSTNOST ZDRAVNIŠKE STAVKE

Bralko zanima, ali je zdravniška stavka v času, ko lahko zaradi slabšega vremena pričakujemo več »sezonskih« obolenj, etična in pravno dopustna.

Vprašanje glede etičnosti zdravniške stavke je preveč kompleksno, da bi nanj lahko enoznačno odgovoril. Namreč vprašati se moramo, zakaj je do zdravniške stavke sploh prišlo. Problem preobremenjenosti zdravnikov in zdravniškega osebja je v Sloveniji kroničen in za razloge zanjo bi lahko nedvomno povprašali tudi vlado, ki očitno svojega odnosa z zdravniškim sindikatom nikakor ne zna rešiti v dobro vseh, predvsem pa ne v dobro pacientov. 

NADOMESTILO IZ INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Bralec S. P. z Gorenjskega navaja, da so mu bile z odločbo leta 2014 zavrnjene pravice iz invalidskega zavarovanja kljub ugotovljeni invalidnosti III. kategorije zaradi bolezni, ker ni izpolnjeval pogojev pokojninske dobe. Ob nastanku ugotovljene invalidnosti je bil namreč nezaposlen s 4 leti in 5 meseci pokojninske dobe pri starosti 49 let. Zdaj se je zaposlil za določen čas 6 mesecev, zato ga zanima, ali je upravičen do nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

OPOROKA, NAPISANA DOMA

Bralka živi v zunajzakonski skupnosti že dvajset let. S partnerjem nimata otrok, zato sta napisala vsak svojo oporoko, s katero zapuščata drug drugemu celotno premoženje. Oporoki sta napisala doma, zato bralko zanima, ali je veljavna in ali jo lahko kdo izpodbija in uveljavlja na primer nujni delež.

Oporoka je veljavna, četudi ni overjena pri notarju. V zapuščinskem postopku so si med seboj popolnoma enakovredne vse oblike oporoke, torej lastnoročna oporoka, pisna oporoka pred pričami ter pisna oporoka, sklenjena pred notarjem. V določenih primerih pa je mogoča tudi ustna oporoka, ki jo je zapustnik napravil na smrtni postelji. Oporoka bo veljavna, če jo je bralka napisala sama (rokopis) od začetka do konca in podpisala. Enako velja tudi za bralkinega partnerja.

Bralec ima v pogodbi o zaposlitvi določen 60-dnevni odpovedni rok. Zaradi pogostih delodajalčevih poslovnih težav je začel iskati novo službo. Eden izmed mogočih delodajalcev ga je želel takoj zaposliti, vendar si ponudbe ni upal sprejeti, saj njegov zdajšnji delodajalec temu ne bi bil naklonjen, ker opravlja specifično delo, za katerega na trgu dela ni veliko prostih delavcev. Zanima ga, ali ga lahko doleti kakšna sankcija, če bi se takoj zaposlil drugje.                                         

O BOLEČINAH PONOČI

Bralec je dolgoletni bolnik s sladkorno boleznijo, ki ima, še posebej ponoči, neznosne, pekoče bolečine v obeh golenih. Pogosto vso noč presedi, saj mu le tako malo odleže. Občasno jemlje tablete proti bolečinam. Predpisali so mu tablete Lyrica, ki jih ni prenašal. Neurontin mu ni pomagal, zato je po dveh dneh zdravljenje opustil. Jemlje zdravila proti visokemu krvnemu tlaku in povišanim maščobam. Ugotovili so mu tudi obrabo na obeh kolenih. Ima dolgoletne težave s hrbtenico. Zanima ga, ali so bolečine lahko tudi zaradi tega. Pregled ožilja nog je bil normalen.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo pomembno publikacijo z naslovom Starejši in trg dela v Sloveniji. Gradivo obravnava več tematik, ki osvetljujejo stanje na področju zaposljivosti starejših v naši državi, jo primerjajo z drugimi evropskimi državami in vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Vsebinsko govori o zaposlovanju in brezposelnosti starejših, o vseživljenjskem učenju oz. izobraževanju starejših ter kritično ocenjuje stanje.

Čeprav obravnava starejšo populacijo v starosti nad 50 let, pa večji del primerjalnih podatkov zajema starostno obdobje od 55 do 64 let. Gradivo temelji na mnogih študijah in analizah pomembnih evropskih in domačih institucij, njegov namen pa je, kot je poudaril Peter Pogačar, državni sekretar na MDDSZ, da po široki javni razpravi državni organi oblikujejo in sprejmejo takšne ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja.