VRAČILO SREDSTEV ZA OBNOVO

Bralka je živela s partnerjem v hiši njegovih staršev, kjer sta preuredila mansardo v stanovanje. Po desetih letih sta se razšla. Partner se je preselil nadstropje nižje v stanovanje svojih staršev, bralka z njunim sinom pa je ostala v mansardi. Za obnovo stanovanja so veliko prispevali njeni starši, zato bralko zanima, kako naj sredstva dobi nazaj oziroma ali lahko postane solastnica hiše. Partnerjevi starši, ki so zemljiškoknjižni lastniki celotne stavbe, so pripravljeni dati delež na stavbi vnuku, njej pa nikakor ne.

Bralka se je z mlado sosedovo družino dogovorila, da jim bo dvakrat do trikrat na teden čuvala malčka, ker ga še ne želijo dati v vrtec. Živi sama, otroke ima rada, pa tudi nekaj dodatnih evrov ji bo prav prišlo ob nizki pokojnini. Soseda pa jo je opozorila, da je to delo na črno in da ima lahko težave.

Ker gospa otroka čuva občasno in za to dobi tudi plačilo, se to šteje za osebno dopolnilno delo (sem spadajo še občasna pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, inštrukcije, prevajanje ali lektoriranje …). To je ena izmed možnosti za občasen zaslužek upokojencev, kot jo predvideva zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, saj sta varstvo otrok in čiščenje stanovanj med dejavnostmi, ki ju najpogosteje opravljajo na črno.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod) bo lahko, kot v času pisanju tega prispevka realno kaže, v tem mesecu le izvedel izredno uskladitev pokojnin, za katero je izpolnjen eden izmed dveh mogočih pogojev, določenih v veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Navedeni zakon v osmem odstavku 430. člena določa, da se lahko na enak način, ki velja za izvedbo redne uskladitve pokojnin, na predlog Sveta zavoda pokojnine uskladijo v letu, ki sledi letu, v katerem je bila ugotovljena pozitivna gospodarska rast, če z njo soglaša Vlada Republike Slovenije (vlada).

Hčerka našega naročnika, 30-letna mamica majhnih dvojčic, je v zadnjem času v slabi koži. Že pred poroko je bila do partnerja zahtevna, pogosto jezna, kontrolirajoča. Po porodu pa se je stanje še poslabšalo. Partnerja, medtem ko je v službi, neprenehoma kliče po telefonu, joče, da ne zmore vsega dela doma, grozi, da bo otroka kar pustila in odšla. Domači se trudijo okrog nje, kolikor morejo, vendar je vse premalo. Še včeraj v redu tašča je v njenih očeh kar naenkrat postala sovražnica, ker ji je poskušala narobe svetovati, prijateljic nima, ker ni nikogar, ki bi mu lahko zaupala.

Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.

Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.

OZNAČEVANJE ZDRAVIL

Bralka že dalj časa kupuje zdravilo proti revmatičnemu obolenju. V zadnjem času pa je opazila, da ji je farmacevt že večkrat izročil zdravilo, na katerem so informacije o uporabi zelo pomanjkljive – na njem na primer ni podatka o roku uporabe, tudi postopek načina uporabe je opisan zelo splošno. Pomislila je, da gre morda za ponaredek, vendar ji je farmacevt zagotovil, da je z zdravilom vse v redu. Zanima jo, kako predpisi urejajo označevanje zdravil.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE ZA VDOVCA

Bralec Š. P. z Gorenjskega je vdovsko pokojnino užival skupaj s sinom, ki je bil uživalec družinske pokojnine vse do maja letos, ko je sin dopolnil 26 let starosti. Zanima ga, ali bo z dopolnitvijo starosti 58 let lahko ponovno pridobil vdovsko pokojnino, glede na to, da je bil ob ženini smrti leta 2013 star 44 let in 5 mesecev, ob prenehanju vdovske pokojnine pa 47 let in 4 mesece.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdovec umrle zavarovanke oziroma uživalke pravic, če je do njene smrti dopolnil starost 58 let ali je bil do njene smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po njeni smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če mu je po njeni smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrli, vdovec pa jih je dolžan preživljati. Če vdovec do smrti zavarovanke ali uživalke pravic še ni dopolnil 58 let starosti, dopolnil pa je 53 let starosti, torej nastopil čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovcu ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.

ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI

Bralec ugotavlja, da ni več učinkovit pri svojem delu, pa čeprav ne pozna pravega razloga. To je opazil tudi delodajalec in ga najprej ustno opozoril, pred kratkim pa še pisno. Zanima ga, kako je z odpovednim rokom in odpravnino, če dobi odpoved. Pri tem delodajalcu je zaposlen 7 let, skupaj pa ima 36 let delovne dobe in status starejšega delavca, ker bo v kratkem star 57 let.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna pet razlogov, ki upravičujejo delodajalčevo odločitev za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in med njimi tudi razlog nesposobnosti, ki ga opredeljuje kot nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kakovostno. Trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu je pomembno za določitev dolžine odpovednega roka in višine odpravnine, ki sta enaka kot v primeru odpovedi zaradi poslovnih razlogov, status starejšega delavca pa v tovrstnem postopku ni relevanten.

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zvezi z ustanovitvijo oziroma neustanovitvijo neodvisnega rezervnega demografskega sklada, saj so verjeli, da se je prihajajočih problemov zaradi demografskih sprememb zavedela tudi politika.  

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. januarja 2013, bosta obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirani tudi iz demografskega rezervnega sklada. Poseben zakon naj bi v dveh letih po uveljavitvi ZPIZ-2, torej do konca leta 2014, uredil delovanje in financiranje tega sklada. Zakonska zaveza ni bila izvedena. Kdo je pri nas med kršitelji zakonodaje?