Na zdravstvena vprašanja odgovarja prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka
O BOLEČINAH PONOČI
Bralec je dolgoletni bolnik s sladkorno boleznijo, ki ima, še posebej ponoči, neznosne, pekoče bolečine v obeh golenih. Pogosto vso noč presedi, saj mu le tako malo odleže. Občasno jemlje tablete proti bolečinam. Predpisali so mu tablete Lyrica, ki jih ni prenašal. Neurontin mu ni pomagal, zato je po dveh dneh zdravljenje opustil. Jemlje zdravila proti visokemu krvnemu tlaku in povišanim maščobam. Ugotovili so mu tudi obrabo na obeh kolenih. Ima dolgoletne težave s hrbtenico. Zanima ga, ali so bolečine lahko tudi zaradi tega. Pregled ožilja nog je bil normalen.
Starejši delavci se upokojujejo prezgodaj
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo pomembno publikacijo z naslovom Starejši in trg dela v Sloveniji. Gradivo obravnava več tematik, ki osvetljujejo stanje na področju zaposljivosti starejših v naši državi, jo primerjajo z drugimi evropskimi državami in vsebuje konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Vsebinsko govori o zaposlovanju in brezposelnosti starejših, o vseživljenjskem učenju oz. izobraževanju starejših ter kritično ocenjuje stanje.
Čeprav obravnava starejšo populacijo v starosti nad 50 let, pa večji del primerjalnih podatkov zajema starostno obdobje od 55 do 64 let. Gradivo temelji na mnogih študijah in analizah pomembnih evropskih in domačih institucij, njegov namen pa je, kot je poudaril Peter Pogačar, državni sekretar na MDDSZ, da po široki javni razpravi državni organi oblikujejo in sprejmejo takšne ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja.
-
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
DOBRO SPORAZUMEVANJE
Naročnica je prišla na svetovanje, ker želi imeti z najbližjimi takšen odnos, da bi bil obema stranema v prid in veselje. Ve, da ni vešča z besedami in je zaradi tega včasih povsem nerazumljena v tem, kar želi ljubim ljudem sporočiti. Zanima jo, kaj bi lahko naredila drugače, da bi se zbližala z zanjo pomembnimi ljudmi.
-
Po nove veščine
Sredi novembra je potekala druga delavnica izdelovanja voščilnic, ki jo je organizirala Komisija za kulturo ZDUS pod mentorstvom članic DU Litija Milene Dimec in Mire Uličevič. Udeleženke so osvežile znanje o osnovah voščilnic in spoznale nove tehnike, ki jim bodo v pomoč pri izdelavi v bližajočih se prazničnih časih. Sodelovalo je 21 članic iz DU Mozirje, Vižmarje Brod, Boris Kidrič, Ljubljana-Tabor, Smlednik, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Radlje ob Dravi, Žirovnica, Vrhnika, Muta, Višnja Gora, Rimske Toplice, Žabnica in Dobrnič.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZDRAVLJENJE V TUJINI
Bralca zanima, ali se lahko odloči za zdravljenje v Avstriji, ne glede na to, da v Sloveniji za konkretno zdravljenje še ni presežena najdaljša čakalna doba.
Evropska direktiva 2011724/EU je vsem državam članicam, med njimi seveda tudi Sloveniji, naložila, da v svojo zakonodajo umestijo določila, ki bodo državljanom omogočila, da se svobodno odločajo za zdravljenje v tujini (v drugi državi članici EU). To pomeni, da imate, če se odločite za zdravljenje v tujini, pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Sloveniji in jih uveljavljate v drugi državi članici EU, in sicer bodisi na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika ali...
Pobuda za dvig najnižje pokojninske osnove
Upokojenci in društva upokojencev vse bolj sporočajo, da se mnogi njihovi člani srečujejo z materialnimi stiskami, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Zato so organi Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) to problematiko večkrat obravnavali in pripravili pobudo za proučitev možnosti dviga najnižje pokojninske osnove.
Najprej pa na kratko o tem, kaj bi pomenil dvig najnižje pokojninske osnove za izboljšanje materialnega položaja predvsem upokojencev z nizkimi pokojninami. Za lažje razumevanje vloge instituta najnižje pokojninske osnove pa moramo opozoriti na temeljna načela, na katerih temelji veljavni sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Mednje nedvomno spadata kot najpomembnejši solidarnost in vzajemnost, ki omogočata prerazporejanje zbranih finančnih sredstev za delovanje tega sistema. Prerazporejanje se neposredno kaže tudi z učinki najnižje in najvišje pokojninske osnove. Tako pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, upravičencu zagotavlja višjo pokojnino kot odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove. Obratno pa pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove, upravičencu zagotavlja nižjo pokojnino kot odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove.
Pozvali k rednemu usklajevanju pokojnin
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na oktobrski seji sprejel sklep, s katerim državni zbor in vlado poziva k redni uskladitvi pokojnin v letu 2017. Obravnaval je tudi polletno poročilo o poslovanju zavoda, ki kaže na spodbudne trende: višje dohodke iz naslova prispevkov in tudi nižje odhodke. Člani sveta pa so bili kritični do invalidskega sklada, ki zadnja leta deluje v okviru Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS, in ponovno opozorili na nujnost reforme invalidskega zavarovanja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DOKUP POKOJNINSKE DOBE
Bralka M. K. iz Celja navaja, da je stara 61 let in da bo pogoj pokojninske dobe 39 let in 8 mesecev za predčasno pokojnino izpolnila šele oktobra drugo leto, če bo vse do takrat plačevala prispevek za prostovoljno zavarovanje, ki ga plačuje že nekaj let in znaša zdaj 228 evrov. Zanima jo, ali bi bilo dobro dokupiti manjkajočo pokojninsko dobo in prej uveljaviti predčasno pokojnino.
Upoštevaje starost bralke kot dejstvo, da je že dalj časa prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, bo lahko pri prvem izpolnjenem pogoju starosti uveljavila le pravico do predčasne pokojnine, seveda ob izpolnjenem pogoju pokojninske dobe. V prehodnem obdobju do leta 2018 se pogoji starosti in pokojninske dobe za predčasno pokojnino postopoma dvigujejo po 4 mesece vsako leto. V letu 2016 mora zavarovanka za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine izpolniti pogoj starosti 59 let ter 39 let in 4 mesece pokojninske dobe, v letu 2017 pa starost 59 let in 4 mesece ter 39 let in 8 mesecev pokojninske dobe, leta 2019 pa bo končna starost že 60 let in 40 let pokojninske dobe.
-
Sedem desetletij v zborniku
Ob 70. obletnici delovanja so pri Zdusu izdali Zbornik 1946–2016, ki govori o sedem desetletij dolgi poti društvene organiziranosti upokojencev, reorganizacijah, kot jih je zahteval čas, o spremembah, iz katerih ugotavljamo, kako pomembna je bila ne samo oblika organiziranosti, ampak tudi vsebina delovanja društva v skrbi za pravice upokojencev. Predstavlja pokrajinske zveze društev upokojencev, predsednike od ustanovitve do danes, statistične podatke o dejavnosti upokojencev v društvih (pevski zbori, likovniki, športniki …).
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ČAKANJE NA DELO DOMA
Bralčev delodajalec je v preteklosti občasno že zašel v poslovne težave, a jih je uspešno premagal, saj se je z zaposlenimi dogovoril za delno znižanje plač, ker dela ni bilo dovolj. Poslovne težave se mu napovedujejo tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer pa ne more realno oceniti, koliko časa bodo trajale. Zaposlenim je kot enega mogočih ukrepov omenil »čakanje na delo« doma. Bralca zanima, kaj konkretno to pomeni, kolikšno plačo bo imel v tem času in kako dolgo lahko traja tak ukrep. Razmišlja, da bi bilo mogoče zanj bolje, če bi dobil odpoved in odpravnino, nato pa bi uveljavil pravico do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.
