Svet Zpiza je v funkciji skupščine Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., razpravljal o njegovem dolgoročnem razvojnem načrtu. Člani skupščine so ugotovili, da mora sklad tudi v prihodnje opravljati svoje poslanstvo, to je upravljati nepremičnine in zagotavljati namenska najemna in oskrbovana stanovanja za upokojence in druge starejše osebe. Zato niso soglašali s stališčem, ki je bilo objavljeno v medijih, da naj bi se ta družba pripojila na novo oblikovanemu demografskemu rezervnemu skladu. Poudarili so, da gre pri tem skladu za popolnoma drugačno poslanstvo kot pri nepremičninskem skladu. Skupščina je soglasno sprejela dolgoročni razvojni načrt družbe za desetletno obdobje od 2017 do 2026.

VAROVANJE POKLICNE SKRIVNOSTI

Bralkinega moža, ki prihaja iz manjšega kraja, je pred kratkim zadela kap, kar naj bi bilo povezano tudi s prekomernim pitjem alkohola. Skrbi jo za moževo zdravje, poleg tega pa ji ni vseeno, če bi se v vasi razvedelo, da je bil mož alkoholik. Zanima jo, ali imajo zdravniki dolžnost, da molčijo o zdravstvenem stanju svojih pacientov.

Vsi zdravstveni delavci ter tudi osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki o pacientovem zdravstvenem stanju dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela izvedo o pacientu, zlasti pa informacije o njegovem zdravstvenem stanju kot tudi njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni.

Na seji sveta Zpiza 27. februarja je bil za generalnega direktorja zavoda ponovno imenovan dosedanji direktor Marijan Papež. Razpravljali pa so tudi o poslovanju zavoda v preteklem letu in pozitivno ocenili poročilo, ki ne omogoča upravljanja le organom, temveč tudi drugim, še zlasti Državnemu zboru RS, Vladi RS in pristojnim ministrstvom, temeljit vpogled v poslovanje na različnih področjih. V poročilu ni prikazano le stanje v lanskem letu, temveč tudi trendi za daljše časovno obdobje, kar omogoča, da lahko ugotovimo, kako učinkuje zadnja pokojninska reforma (ZPIZ-2) in ali so predlagane rešitve učinkovite.

BOLEČINA V MEČIH

58-letni bralec ima pri hoji bolečine v mečih desne noge, ki se širi proti stegnu in postane tako močna, da se mora ustaviti. Po nekaj minutah počitka bolečina preneha. Že pred leti so mu odkrili zožitev hrbteničnega kanala. Pogosto ga boli križ. Temu pripisuje tudi težave z nogo. Še vedno občasno opravlja zidarska dela in pokadi 20 cigaret dnevno. Bolečina je postala moteča pri vsakdanjem življenju, zato sprašuje, kako naprej.

 Vprašanje, ki ga je postavil bralec, je pogosto. Poznam kar nekaj ljudi po amputaciji noge, ki so bili prepričani, da je za vse kriva hrbtenica, in so prepozno ugotovili, da je vzrok slaba prekrvitev. 

PRENEHANJE PRAVICE DO INVALIDSKE POKOJNINE

Bralka A. K. s Ptuja navaja, da je bila njenemu možu pred leti priznana pravica do invalidske pokojnine. Pred kratkim je pridobil možnost prevzema lastniškega poslovnega deleža v gospodarski družbi. Mož se za to možnost še ni odločil, ker se boji, da bi z vstopom v lastništvo podjetja izgubil pravico do invalidske pokojnine.

Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se namreč obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. To pomeni, da mora biti oseba, za katero je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe.

Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več tako imenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, uveljavljenimi v različnih obdobjih. To so zagotavljali tako prejšnji kot tudi nekateri pred njim veljavni predpisi. Kazala se je v višini pokojnin, odmerjenih od pokojninskih osnov, izračunanih na podlagi približno enakih plač ali zavarovalnih osnov, za enako dolgo pokojninsko dobo v različnih letih. Take pokojnine se – kljub različnim datumom odhoda v pokoj – med seboj niso bistveno razlikovale. Čas upokojitve tedaj ni igral pomembnejše vloge, saj je bil sistem v tem pogledu nevtralen. Razlike na ravneh pokojnin so pogojevale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, izvirajoče iz njihovih plač in zavarovalnih osnov, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, dolžine dopolnjene pokojninske dobe ter sistemskih spodbud, pogojenih z odlaganjem upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

TEHNOLOŠKI VIŠEK IN SOCIALNA VARNOST

Bralka dela v manjšem podjetju, kjer s sodelavko opravljata enaka računovodska dela, ker pa dela ni dovolj za obe, delodajalec želi, da se dogovorita, kateri lahko da odpoved. Glede na bližino izpolnitve pogojev za upokojitev se bralka nagiba k temu, da bi ona postala tehnološki višek, seveda če ji bo do tedaj zavod za zaposlovanje omogočal socialno varnost. Zanima jo, kako bi bilo v primeru morebitnega bolniškega dopusta in kako je z odpravnino za 11 let dela pri tem delodajalcu. 

SINOVI DOLGOVI

Bralka ima sina, ki se je neuspešno podal v podjetniške vode. Ker si je nabiral le dolgove, so se začeli razni postopki zoper njega, tako da so se posamezni upniki pojavili tudi že pred bralkinimi vrati, še posebej odkar se je sin preselil nazaj domov. Bralka je opazila, da sin prejema vse več pošte s sodišča, zato jo skrbi, ali ne bodo morda zaradi njegovih dolgov na koncu prodali še njenega stanovanja. Eden izmed upnikov je namreč grozil, da bo kmalu prišel rubežnik in vse prodal.